Kultura v dobi poznega kapitalizma
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 30 | 65 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Ni predvidenih posebnih pogojev
Vsebina
Predmet je osredotočen na premise sodobne kulture v dobi poznega kapitalizma. Obravnava prehod družbe iz moderne v postmoderno dobo ter s tem povezane učinke na kulturo v širšem in ožjem smislu. Tako se ukvarja z vprašanji, ki se tičejo globalizacije, ter tako povezuje kontekst ekonomskega in političnega dogajanja z duhovnim in kulturnim ozračjem družbe. Predmet tematizira globalnost in lokalnost ter povezane aktualne koncepte kultur (nacionalna kultura, večkulturnost, transkulturnost). Posebna pozornost je namenjena primeru Slovenije in njeni pozicioniranosti v času prehoda v pozni kapitalizem.
V preteklih desetletjih so modernost in postmodernost ter razmerje med njima predstavljali predmet osrednjih razprav v družbenih vedah in humanistiki. Povezane so bile s koncem velikih pripovedi (J. F. Lyotard), zamenjavo prejšnjih totalizirajočih razlag človeka, družbe in zgodovine z neheglovskimi fragmentiranimi interpretacijami. Predmet oriše premise modernosti in moderne dobe prek osrednjih teorij ter se osredotoči zlasti na postmoderno in sodobno družbo ter na vplivne teorije avtorjev: Ch. Jencks, J. F. Lyotard, J. Baudrillard, J. Habermas, F. Jameson, G. Vattimo, Z. Bauman, W. Welsch, U. Beck, A. Negri in M. Hardt.
Cilji in kompetence:
Študent/ka bo pridobil/a temeljno znanje o ključnih teorijah sodobne, postmoderne in moderne družbe in kulture, ki segajo zlasti na področja filozofije, sociologije in zgodovine. To ji/mu bo dalo strokovno podlago, primerjalne, teoretske in analitične kompetence za samostojno strokovno obravnavo tematik in vprašanj, ki se tičejo sodobne družbe in kulture v globalnem, evropskem in slovenskem merilu, zlasti v navezavi na širši kontekst svetovnih družbenih tokov, ekonomskih in političnih okvirov.
Na ta način bo študent/ka pridobil/a nujno potrebne humanistične in družboslovne kompetence za uspešno delovanje na političnem, gospodarskem, novinarskem, pedagoškem, znanstvenem in drugih aktualnih operativnih področjih.
Predvideni študijski rezultati:
Namen predmeta je študentom in študentkam ponuditi kompetenten prikaz temeljnih (zvečine filozofskih) obravnav sodobnosti, postmodernosti in modernosti ter jih na ta način usposobiti za ustrezno razumevanje pojmov in teorij, ki so dandanes že dodobra postale del številnih humanističnih in družboslovnih ved.
Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela vključujejo frontalno obliko poučevanja in samostojno delo študentov.
Metode dela obsegajo razlago, razgovor/ diskusijo/debato, proučevanje primera, terenske vaje in vključevanje gostov iz prakse.
Načini ocenjevanja:
Študent/ka opravi tri obveznosti:
- Izpit 50%
- Seminarska naloga v obsegu od 1500 do 2000 besed. Vrednotenje oddanih nalog sloni na naslednjih kriterijih: 40%
- trud (predelano branje, raziskovanje, načrtovanje).
- utemeljenost in verodostojnost podatkov,
- natančnost in strokovnost njihove obdelave,
- teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev,
- izvirnost interpretacije,
- iniciativnost,
- strukturiranost besedila in jezikovna korektnost,
- ustreznost virov in citatov.
Sestavni del ocene oddanega dela je tudi predstavitev njegove vsebine študijski skupini.
3. Aktivno sodelovanje v delavnici, v panelu in diskusiji 10%