Naravna in kulturna dediščina Slovenije v evropskem kontekstu
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 30 | 65 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Gradivo bo dostopno v obliki predavanj PPT iz predavanj oziroma izročki iz predavanj. Izbrana literatura bo dostopna v spletni učilnici ali posredovana na skupinski elektronski poštni naslov. Dodatna in izbirna literatura za skupinske in individualne seminarske naloge bo predlagana na konzultacijah s predavateljem, dostopno v knjižnicah.
Iz PPT predavanj bo izoblikovana skripta za interno uporabo.
Vsebina
Študentje bodo na predavanjih pridobili splošno znanje o naravi in materialni ter nematerialni kulturni dediščini na Slovenskem. Predavanja bodo strukturirana kot preplet humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin, ki so nujne za razumevanje pomena ohranjanja narave in kulturne dediščine.
Pridobili si bodo osnovno znanje o postopkih negovanja, ohranjanja in restavriranja dediščine ter se seznanili z aktualnimi zakonskimi določili, predpisi in priporočili.
Seznanili se bodo z regionalno mrežo institucij, ki skrbijo za ohranjanje narave in kulturne dediščine.
Študentje bodo znanje, pridobljeno na predavanjih, praktično poglobili na vajah, kjer se bodo ob skupinskem in individualnem delu lotevali aktualnih regionalnih in lokalnih problematik ohranjanja dediščine.
Biodiverziteta Opredelitev pojma Z biodiverziteto opisujemo pestrost življenjskih oblik in z njimi povezane naravne procese. Slovenija je v evropskem merilu opredeljena kot vroča točka biodiverzitete, saj je bilo na njenem območju ugotovljeno izjemno število različnih živalskih, rastlinskih in drugih vrst. Obenem premore območje Slovenije zelo raznolike biogeografske elemente, od submediteranskega, ilirskega, panonskega, alpskega in drugih. Nenazadnje je Slovenija zaradi svojega bogatega podzemlja ena izmed vodilnih držav v krasoslovju in biospeleologiji. Kulturna dediščina |
|||||||||||
Opredelitev pojma |
Snovna kulturna dediščina
A) Nepremična
B) Premična
|
||||||||||
Nesnovna kulturna dediščina
|
|||||||||||
Negovanje narave in kulturne dediščine
|
|
||||||||||
Odnos do narave in kulturne dediščine v Sloveniji |
Politike zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije
Predstavitev območnih enot Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran (Predstavitev lokalnih društev, ki se posredno ukvarjajo z ohranjanjem narave in kulturne dediščine) |
||||||||||
Pomen razvijanja pozitivnega odnosa do narave in kulturne dediščine |
· Občutek identitete in pripadnosti, spodbujanje k prepoznavanju raznovrstnosti in strpnosti · Spodbujanje trajnostnega razvoja in turizma · Osveščanje mladih skozi zgodnje stopnje izobraževalnega procesa in pozitiven odnos · Prostorsko-povezovalni element – prostorsko arhitekturno načrtovanje, ki omogoča ohranjanje in trajnostni razvoj na področjih biodiverzitete in kulturne dediščine
|
Cilji in kompetence:
Študentje se bodo
- Seznanili s splošno definicijo širokega pojma, ki ga zaobjemata pojma naravne in kulturne dediščine in klasifikacijo dediščine,
- seznanili z delom različnih strok (muzeologija, zgodovina, arhitektura, umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, biologija),
- Seznanili s sodobno problematiko varovanja kulturne dediščine v evropskem in nacionalnem merilu, na podlagi poznavanja temeljnih zakonskih določil, predpisov in priporočil
- Se seznanili z delom negovanja kulturne dediščine na regionalnem nivoju
- Prispevali aktualne podatke o ohranjanju kulturne dediščine na lokalnem nivoju
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje
- študentje bodo znali ločiti med materialno in nematerialno dediščino ter med premično in nepremično materialno kulturno dediščino,
- našteti nekaj primerov za posamezen klasifikacijski tip kulturne dediščine na Slovenskem
- uporabiti trenutna zakonska določila za problemsko razgradnjo izbrane tematike pri daljši seminarski nalogi
- na podlagi znanja o regionalni in lokalni mreži organizacij in društev za ohranjanje kulturne dediščine, v sodelovanju z omenjenimi, podati primer ohranjanja kulturne dediščine na lokalni ravni
- študentje bodo znali podati primere učinkovitega varovanja narave v zavarovanih območjih
Metode poučevanja in učenja:
Učne oblike:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
Učne metode:
- Razlaga
- Razgovor, diskusija, debata
- Delo z besedilom in viri
- IKT
- Proučevanje primera
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 30%
Skupinska problemska naloga (oddaja) 20%
Skupinska problemska naloga (zagovor) 15%
Individualna seminarska naloga (oddaja) 20%
Individualna seminarska naloga (zagovor) 15%