Od kulture do države : narodni/nacionalni koncepti, programi in ideologije
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
40 | 30 | 80 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Izpolnjeni vpisni pogoji za aktualen semester.
Vsebina
- Razlaga pojmov ljudstvo, narod, nacija, država. Predstavitev razlag Ernesta Renana (1823-1892), Carla Schmitta (1888-1985), Edvarda Kardelja (1910-1979), Charlesa Tillyja (1929-2008)… Vpliv marksističnih klasikov (Komunistični manifest 1848, Pravica narodov do samoodločbe 1914). Razprava o načelu samoodločbe.
- Cerkev in država: od vestfalskega miru (1648) do francoske revolucije in dunajskega kongresa (1815).
- Položaj slovenskega naroda v Avstro-Ogrski, v kraljevini SHS in v SFRJ.
- Nacionalne države so nastajale s kupčijami, z merjenjem moči med verskimi, vojaškimi, rodovnimi in narodnimi oblastmi, največkrat zaradi pešanja politične, gospodarske ali kulturne moči (kolonialnih) imperijev in drugih mednarodnih povezav (Avstro-Ogrska, Britansko cesarstvo, Francija, Jugoslavija, Otomansko cesarstvo, Rusija, Sovjetska zveza…), to nastajanje pa so praviloma spremljali krize, odporniška gibanja, mednarodni kongresi in konference, pogodbe, resolucije, revolucije, vojne…
- V zgodovini so Slovenci od položaja, ki so ga različni avtorji (Cankar, Kardelj, Kocbek, Prešeren, Vidmar…) opisovali kot hlapčevski, služabniški, problematičen ali vprašljiv, z eno besedo podrejen, napredovali do položaja suverene, samostojne, neodvisne države. Pomembna mejnika tega napredovanja sta programski listini, ki imata enako ime, vendar različni letnici: Majniška deklaracija 1917 in Majniška deklaracija 1989.
- Slovenci in vojna: prva (1914-1918) in druga svetovna vojna (1939-1945), hladna vojna (1945-1989) in vojna za Slovenijo (1991).
- Protiimperialistična/osvobodilna fronta, domobranstvo, državotvorne pobude pred drugo svetovno vojno in po njej (Jeza, Vodušek, Žebot); maspok na Hrvaškem, komunistični liberalizem…
- Slovenska pomlad in osamosvojitev (1987-1992): spopad z Jugoslavijo, mednarodno priznanje.
- Vključevanje v EU in NATO (2002-2004).
Cilji in kompetence:
Predmet pojasnjuje nekatera temeljna teoretska vprašanja mednarodnih odnosov (kolonializem, samoodločba), politologije (država, narod, kriza kapitalizma in socializma) in kulturologije (slovenski kulturni sindrom).
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Slušatelji bojo dobili znanja, ki jim omogočajo samostojno ocenjevanje in raziskovanje zgodovine evropskih narodov in držav, predvsem pa slovenskih nacionalnih in političnih dosežkov. Posebna pozornost bo posvečena razumevanju t.i. nacionalnega interesa. Študij usposablja za analitično in praktično delo na področju družboslovja, diplomacije, novinarstva…
Metode poučevanja in učenja:
Nosilec bo izvedel ustrezno število predavanj in vaj. Po potrebi bo tupatam vabil goste. Pri predavanjih bo uporabljena »power point presentation«. Slušatelji bodo na podlagi navodil in razpisov pripravljali seminarske naloge.
Načini ocenjevanja:
Pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt 50/50