Položaj Slovenije v mednarodni skupnosti ter geopolitični in geostrateški položaj Slovenije
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
50 | 30 | 95 | 7 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Študent mora biti vpisan v študijski program ter znati slovensko in angleško.
Vsebina
Predmet: POLOŽAJ SLOVENIJE V MEDNARODNI SKUPNOSTI:
- del: Opredelitev sodobne mednarodne skupnosti:
a) Struktura mednarodne skupnosti (odnosi, norme, objektivni faktorji kot del strukture mednarodne skupnosti)
b) Nastanek sodobne mednarodne skupnosti in njene značilnosti (nastanek sodobne mednarodne skupnosti kot skupnosti suverenih držav po Westfalskem kongresu 1648; suverenost držav in njene omejitve; univerzalnost sodobne mednarodne skupnosti; novi dejavniki v mednarodnem življenju; moč države kot temelj njenega položaja v mednarodni skupnosti; odmik od klasičnega pojmovanja moči države k modernemu razumevanju “moči” države in suverenosti; integracije in globalizacija kot značilnosti mednarodne skupnosti)
c) Sistem OZN kot institucionalni in normativni sistem sodobne mednarodne skupnosti (nastanek sistema OZN; temeljna načela in cilji OZN; delovanje in problemi sistema OZN; perspektiva in reforme sistema OZN; specializirane agencije sistema OZN)
d) Sodobne mednarodne integracije (procesi integracije v Evropi; nastanek in značilnosti EU, Sveta Evrope, NATO; druge integracije v svetu)
e) Razvojne tendence in prognoze razvoja (novo razmerje “moči” v mednarodni skupnosti in novi centri “moči”; prognoza razvoja v Evropi in v svetu; nova načela kot temelj sodobne in prihodnje mednarodne skupnosti) mednarodne skupnosti)
f) Normativni okvir sodobne mednarodne skupnosti (razmere, ki urejajo mednarodno življenje; značilnosti mednarodnega prava; vloga in razvoj mednarodnega prava; pomen mednarodnega prava za države in za urejenost mednarodnih odnosov
2. del: Slovenija in sodobna mednarodna skupnost:
a) Vključitev Slovenije v mednarodno skupnost (pravica do samoodločbe narodov kot pravni temelj nastanka Slovenije; vsebina, značilnosti, vloga, problemi in omejitve pravice do samoodločbe; uresničitev pravice slovenskega naroda do samoodločbe; mednarodno priznanje in vključitev Slovenije v mednarodno skupnost; problem pravne kontinuitete in nasledstva po bivši SFRJ)
b) Vpliv mednarodnih odnosov na položaj in razvoj Slovenije (vpliv globalizacije na Slovenijo; mesto Slovenije v procesu integracij; Slovenija kot subjekt mednarodnih odnosov)
c) Normativni okvir položaja Slovenije v mednarodnih odnosih (temeljni mednarodno pravni in ustavni akti, ki določajo mednarodni položaj; Osimski sporazum; Avstrijska državna pogodba, mirovne pogodbe po 2. svet. vojni; Ustanovna listina OZN, Dunajski sporazum o nasledstvu; Lizbonska pogodba, Evropska konvencija o pravicah človeka; Temeljna ustavna listina, Ustava RS)
d) Vpliv objektivnih faktorjev na položaj Slovenije v mednarodnih odnosih (vpliv lege na mednarodni položaj Slovenije; vpliv stopnje razvoja in “tranzicije” na položaj Slovenije; vpliv notranje stabilnosti na mednarodni položaj Slovenije; interesi drugih držav v zvezi s Slovenijo; vpliv “navezanosti” Slovenije na Balkan in njen položaj)
e) Slovenija in mednarodne organizacije (Slovenija v OZN, EU, NATO, Svet Evrope – obveznosti in možnosti)
III. del: Sredstva s katerimi Slovenija deluje v mednarodni skupnosti
a) Zunanja politika (pojem zunanja politika; določanje ciljev zunanje politike; nacionalni interes; vplivi na zunanjo politiko; sredstva zunanje politike – politična, ekonomska, propaganda, prisila in sankcije; problem izbire sredstev zunanje politike; diplomacija in konzularna služba)
b) Posebnosti zunanje politike Slovenije (temeljni strateški cilji in nacionalni interes Slovenije; pomen vključitve v EU in NATO za zunanjo politiko Slovenije; omejenost ureditev zunanje politike Slovenije; majhnost države in njena “mladost” v kontekstu zunanje politike Slovenije)
c) Organiziranost Slovenije za delovanje v mednarodni skupnosti (organiziranost v državi; diplomatska in konzularna služba v Sloveniji in zastopstvo pri mednarodnih organizacijah; kako zagotoviti “elitno” diplomacijo)
d) Specifičnost sredstev zunanje politike držav kot je Slovenija (specifični cilji; zavezništva; specifična in omejena sredstva; pomen zunanje politike za države, kot je Slovenija)
IV del: Posebnosti položaja Slovenije v mednarodni skupnosti
a) Odnosi Slovenije s sosedi (odnosi z Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo – stanje, problemi, perspektive)
b) Slovenija in t.i. srednja Evropa (pojem “Srednja Evropa”; srednjeevropska identiteta Slovencev in Slovenije; možnosti sodelovanja v okviru Srednje Evrope)
c) Slovenija in t.i. Zahodni Balkan (vpliv 80-letne povezanosti na Balkan na politični, gospodarski in kulturni položaj Slovenije; potrebe po racionalizaciji odnosa Slovenije do t.i. zahodnega Balkana; možnosti vloge Slovenije v tem prostoru – od dobrih želja in zamisli do realnosti; “slovenstvo” in “jugoslovanstvo” v zunanji politiki Slovenije)
d) Slovenija in EU (možnost razvoja in problemi EU; perspektiva EU kot realna in edina garancija njenega razvoja in varnosti; perspektiva EU v bodočem svetu)
e) Slovenija in transatlantska skupnost (Slovenija in njene obveznosti in možnosti v NATO; perspektive in problemi NATO)
f) Slovenija in širši svet (Slovenija in Rusija; Kitajska in ostali izven evropski svet; problemi kulturnega in civilizacijskega pluralizma sodobne in bodoče Evrope in sveta; izzivi globalizacije ter demografskih in migracijskih gibanj za narode kot je Slovenski in njihovo identiteto)
g) Slovenija in manjšinsko vprašanje (pojem in vloga narodnih manjšin; vloga manjšin in migracijskih skupin v zunanji politiki in njihov vpliv na mednarodni položaj Slovenije)
Cilji in kompetence:
Cilj predmeta je seznaniti študente z vpetostjo Slovenije kot suverene države in slovenskega naroda v sodobni svet in razumevanjem tega sveta. Predmet naj bi prispeval k odpravljanju provincialne miselnosti in “zaprtosti” Slovenije, ki vse bolj postaja zavora njenemu razvoju s tem pa posledično ogroža identiteto in razvoj modernega slovenskega naroda.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Poznavanje in razumevanje mednarodnega življenja, ki je vse bolj nujno za delo na vodilnih položajih in povsod, kjer gre za uveljavljanje Slovenije v svetu. Razumevanje delovanja zunanje politike in pomena vsega tistega, kar mednarodno okolje pomeni za Slovenijo
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja; stalen dialog s študenti v obliki ustnih nastopov, pisnih prispevkov (….., po možnosti v tujem jeziku).
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 50%
Pisni izpit 50%