Slovenska filozofija
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
40 | 30 | 80 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
/
Vsebina
Predmet podaja zgodovinsko in sistematično zastavljeno usmerjeno obravnavo slovenske filozofije.
Pri tem obča relevantnost filozofije za refleksijo človeka in sveta vzeta kot izhodišče za interpretacijo razvoja slovenske filozofije.
Zgodovinski pogled:
Slovenska filozofija in slovansko filozofsko izročilo s kulturno- zgodovinskega in terminološkega gledišča
Antična misel in Slovenci
Srednjeveška filozofija in Slovenci
Humanizem in reformacija
Protestantski slovar
Academia operosorum
Razsvetljenjstvo (Zoisov krog)
Romantika in filozofija
Začetki sistematičnega razvijanja slovenske filozofske terminologije v 19. stoletju.
Filozofija in slovensko narodnostno gibanje v 19. stoletju
Neosholastika
Aleš Ušeničnik
France Veber
Vebrova šola
Personalizem
Slovenska filozofija po 1945: marksistična idelogija, eksil, disidenti
Novi razvoj slovenske filozofije od šestdesetih let naprej: neo-marksizem, nova krščanska filozofija, eksistencializem, fenomenologija, hermenevtika,analitična filozofija, strukturalizem in psihoanaliza.
Filozofiski vidiki procesa demokratizacije in osamosvojitve Slovenije
Najnovešji razvoj in perspektive.
Sistematični pogled:
Slovenska filozofija ali filozofija v Sloveniji?
Slovenska filozofija, jezik in terminologija
Slovenska filozofija, literatura, umetnost in kultura
Slovenska filozofija in zgodovina
Slovenska filozofija in ideologije
Slovenska filozofija, etika, pravo in politika
Slovenska filozofija, demokracija, država
Slovenska filozofija, znanost, izobraževanje in univerza
Filozofija in globalizacija znanja
Slovenija in Evropa – filozofski razgovor in interkulturni pogovor
Slovenske filozofske publikacije
Slovenska filozofija in mediji
Vednost, informacija in komunikacija
Prevajanje filozofije
Cilji in kompetence:
Predmet naj bi odprl vmesno polje interakcije med filozofijo ter humanističnimi in kulturnimi študijami, politično teorijo, estetiko, etiko in zgodovino pojmov.
Soočenje z obravnavo slovenske filozofije v zgodovinskem in sistematičnem kontekstu omogoča, da študent/ka razvije diskusijske in argumentativne zmožnosti sposobnost analize filozofskega besedila; sposobnost samostojnega in skupinskega dela; sposobnost vrednotenja in kritike; sposobnost pisnega in medijskega izražanja; sposobnost samostojnega dela in dela v skupini; razvijanje humanistične zavesti in dojemljivosti kot osnove za kulturno sporazumevanje; sposobnost kulturnega posredovanja Slovenska filozofija se je tako zgodovinsko kot aktualno uveljavila v širšem evropskem in svetovnem prostoru.
Predvideni študijski rezultati:
Predavanja so vsebinsko razdeljena v historični in sistematični del. Študetje in študentke imajo tako priložnost, da razvijejo razumevanje slovenske filozofije in filozofije kot take. Seminarsko delo naj bi dodatno nadgradilo razumevanje tematike.
Razumevanje kulturnega izročila in družbene situacije je danes povezano s široko problematiko interkulturne komunikacije, ki terja filozofsko refleksijo
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja potekajo frontalno.
Aktivno sodelovanje študentov je povezano z interpretacijo filozofskih tekstov in individualnimi konzultacijami. Seminarsko delo je predstavljeno v pisni obliki in obravnavano v sklopu seminarja.
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 70%
Seminarska naloga 30%
Kriteriji za seminarsko nalogo; sposobnost interpretacije filozofskih tekstov, argumentacije, kritičnega stališča in aktualizacije
Kriteriji za ustni izpit: razumevanje obravnavane tematike (predavanja, študijska literatura).