Slovenska in evropska sodobna zgodovina
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
40 | 30 | 80 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Gradivo bo študentom na razpolago v obliki ključnih informacij o posameznih predavanjih, kot npr. projekcije power-pointov, in sicer v spletni učilnici ali pa bo poslano na skupni elektronski naslov slušateljev predmeta. Iz predavanj predmeta se bo izoblikovala skripta za interno uporabo.
Vsebina
Pri predmetu se bodo slušatelji seznanili s temeljnimi značilnostmi zgodovinskega razvoja Slovencev in Evrope 19. in 20. stoletja. Spoznali bodo svetle in temne plati mejnikov zgodovinskega procesa dvestoletnega obdobja, ko so se Slovenci izoblikovali v narod in nacijo, in sicer v kontekstu evropske zgodovine. Posebna pozornost bo namenjena njihovim težnjam po avtonomiji in zgodovinskemu razvoju ideje o samostojni in neodvisni slovenski državi ter procesu osamosvojitve. Študentje se bodo seznanili z nacionalnimi programi ter načrti in željami po ugodni razmejitvi (po prvi in drugi svetovni vojni), obenem z zgodovino Slovencev na obrobjih oziroma izven mej države matičnega naroda (slovenske manjšine), v emigraciji, izseljenstvu in zdomstvu. Spoznali bodo tudi najbolj relevantne evropske literarne in miselne tokove, kakor tudi ideološke delitve ter totalitarne režime, ki so zaznamovale zgodovino 20. stoletja, ter najpomembnejše diplomatske in vojaške vidike, ki so vplivali na razvoj slovenskega naselitvenega prostora. Seznanili se bodo obenem z raznimi oblikami upora in nepokorščin proti tuji oblasti (protifašizem, odporništvo med drugo svetovno vojno). V okviru seminarskega dela bodo študentje izbrane posamezne probleme analizirali v pisni obliki (seminarske naloge) ter svoje teze predstavili in zagovarjali pred drugimi slušatelji predmeta.
- Dunajski kongres 1814-1815 in poskus restavracije;
- industrijski, gospodarski, politični in socialni razvoj v Evropi;
- leto 1848 v Evropi in slovenski preporod (program Zedinjene Slovenije, čitalnice in taborsko gibanje, nastanek institucij nacionalnega pomena idr.);
- Avstro-Ogrska (1867-1918) in kulturni in družbeni razvoj Slovencev;
- Združitev Italije (1861) in Nemčije (1871);
- Balkan 1878-1908 in 1912-1913;
- razvoj in modernizacija Evrope na koncu 19. in na začetku 20. stoletja;
- ključne značilnosti prve svetovne vojne (1914-1918) in slovenske zahteve (Majniška deklaracija 1917, deklaracijsko gibanje idr.);
- revolucija v Rusiji 1917;
- 1918 in propad habsburške monarhije: ustanovitev SHS oziroma Jugoslavije;
- italijanska zasedba Primorske in Istre, Maistrova akcija na severu;
- Paris 1919: mirovna konferenca in nove evropske meje;
- Koroški plebiscit in Rapalska pogodba 1920;
- Evropa 1918-1939: demokracije in totalitarni/avtoritarni režimi;
- politične značilnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama ter kulturni in družbeni razvoj;
- razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja (E. Kardelj idr.) in zamisli o samostojni slovenski državi (prve ideje 1933, Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko državo 1946, F. Jeza idr.);
- druga svetovna vojna (1939-1945);
- zasedba Jugoslavije (1941-1945);
- najbolj relevantni vojaško-politični problemi drugega svetovnega globalnega spopada na Slovenskem;
- konec vojne: obračun in maščevanja zmagovalcev, komunistična partija v Jugoslaviji prevzame vso oblast;
- mirovna konferenca v Parizu in nove meje;
- začetek hladne vojne v Evropi;
- Informbiro 1948;
- destalinizacija in madžarska vstaja 1956, invazija Češkoslovaške in Brežnjeva doktrina ter ustanovitev Teritorialne obrambe 1968;
- Evropska skupnost (od Rimske pogodbe 1957 dalje);
- Slovenija v Jugoslaviji: od represije konec štiridesetih in v petdesetih do partijskega “liberalizma” v šestdesetih letih; t. i. svinčena sedemdeseta leta; osemdeseta leta – začetek konca Jugoslavije;
- kulturni in družbeni razvoj Slovencev v drugi polovici 20. stoletja;
- razvoj opozicije jugoslovanskemu režimu izven Jugoslavije ter disedentstva v Socialistični Sloveniji in v Evropi in nova družbena gibanja v osemdesetih;
- proces slovenskega osamosvajanja: programi, gibanja, prve večstrankarske volitve in plebiscit 1990;
- Deklaracija o neodvisnosti in vojna za Slovenijo 1991;
- od padca berlinskega zidu do širitve Evropske skupnosti/unije;
- Schengen
Cilji in kompetence:
Študentje:
- se bodo seznanili s slovensko in evropsko zgodovino zadnjih dvesto let;
- na podlagi kronološkega in problemskega pristopa bodo spoznali in razumeli relevantne zgodovinske procese, v okviru katerih so se Slovenci razvili v narod in nacijo ter tako leta 1991 dosegli svojo samostojno in neodvisno državo;
- s kritično distanco se bodo seznanili s sodobnim slovenskim zgodovinopisjem, ki obravnava slovensko zgodovino 19. in 20. stoletja;
- z analizo izbranih primarnih pisnih in kartografskih virov bodo v okviru seminarjev spoznali pomen slovenskih nacionalnih programov in načrtov.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Študentje:
- bodo obnovili in poglobili znanje o sodobni slovenski in evropski zgodovini;
- naučili se bodo upoštevati tudi zgodovino Slovencev izven mej današnje Republike Slovenije;
- osvojili bodo dovolj široko znanje o najbolj relevantnih značilnostih konteksta zadnjih dvesto letih, v katerem se je razvijala slovenska družba in leta 1991 dosegla samostojno in neodvisno slovensko državo;
- spoznali bodo novosti v slovenski historiografiji;
- sposobni bodo kritično ovrednotiti posamezne faze zgodovinskega razvoja slovenskega nacionalnega vprašanja, ideje o slovenski samostojnosti in razvoja Evrope;
- na podlagi seminarskega dela in analize posameznih vprašanj bodo spoznali najpomembnejše pisne vire o slovenskem nacionalnem vprašanju in najbolj relevantne zemljevide.
Metode poučevanja in učenja:
Učne oblike:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
Učne metode:
- Razlaga
- Razgovor, diskusija, debata
- Delo z besedilom, viri in zemljevidi
- IKT
- Proučevanje posameznih vprašanj
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 30%
Esej na izbrano temo 30%
Seminarska naloga 20%
Zagovor seminarske naloge 20%