Slovenska novejša zgodovina
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
40 | 30 | 80 | 6 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Izpolnjeni vpisni pogoji za aktualen semester.
Vsebina
Pri predmetu se bodo študentje seznanili s temeljnimi značilnostmi zgodovinskega razvoja Slovencev od konca 18. stoletja do razglasitve samostojne slovenske države leta 1991. Spoznali bodo mejnike zgodovinskega procesa dvestoletnega obdobja, ko so se Slovenci izoblikovali v narod in nacijo. Posebna pozornost bo namenjena njihovim težnjam po avtonomiji in zgodovinskemu razvoju ideje o samostojni in neodvisni slovenski državi ter procesu osamosvojitve. Študentje se bodo seznanili s posameznimi nacionalnimi programi ter načrti in željami po ugodni razmejitvi, obenem pa tudi z zgodovino Slovencev na obrobjih oziroma izven meja države matičnega naroda (slovenske manjšine), v emigraciji, izseljenstvu in zdomstvu. Spoznali bodo tudi najbolj relevantne literarne in miselne tokove obdobja, kakor tudi ideološke delitve, ki so zaznamovale zgodovino Slovencev, ter najpomembnejše diplomatske in vojaške vidike, ki so vplivali na razvoj slovenskega naselitvenega prostora. Seznanili se bodo z raznimi oblikami upora in nepokorščin Slovencev proti tuji oblasti. Slovensko zgodovino in mejnike bodo spoznali v širšem mednarodnem kontekstu.
V okviru seminarskega dela bodo študentje izbrane posamezne probleme analizirali v pisni obliki (seminarske naloge) ter svoje teze predstavili in zagovarjali pred drugimi študenti.
Temeljne vsebine:
– Francoska revolucija: zgodovinska prelomnica v Evropi;
– Ilirske province in začetki slovenskega narodnega prebujenja;
– Dunajski kongres 1814-1815 in poskus restavracije;
– leto 1848 in slovenski preporod (program Zedinjene Slovenije, čitalnice in taborsko gibanje, nastanek institucij nacionalnega pomena idr.);
– kulturni in družbeni razvoj Slovencev v Avstro-Ogrski (1867-1918) in njihove narodne ter nacionalne zahteve;
– razvoj in modernizacija na koncu 19. in na začetku 20. stoletja;
– ključne značilnosti prve svetovne vojne (1914-1918) in slovenske zahteve (Majniška deklaracija 1917, deklaracijsko gibanje idr.);
– 1918 in propad habsburške monarhije: ustanovitev SHS oziroma Jugoslavije;
– italijanska zasedba Primorske in Istre, Maistrova akcija na severu;
– boj za meje na mirovni konferenci 1919, Koroški plebiscit in Rapalska pogodba 1920;
– politične značilnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama ter kulturni in družbeni razvoj;
– razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja (E. Kardelj idr.) in zamisli o samostojni slovenski državi (prve ideje 1933, Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko državo 1946, F. Jeza idr.);
– druga svetovna vojna (1939-1945) in zasedba Jugoslavije 1941-1945;
– najbolj relevantni vojaško-politični problemi drugega svetovnega globalnega spopada na Slovenskem;
– konec vojne: obračun in maščevanja zmagovalcev, komunistična partija prevzame vso oblast;
– boj za nove slovenske meje;
– Informbiro 1948;
– od represije konec štiridesetih in v petdesetih do partijskega liberalizma v šestdesetih letih; t. i. svinčena sedemdeseta leta; začetek konca Jugoslavije: osemdeseta leta;
– kulturni in družbeni razvoj Slovencev v drugi polovici 20. stoletja;
– razvoj opozicije jugoslovanskemu režimu izven Jugoslavije ter disidentstva v Socialistični Sloveniji in nova družbena gibanja v osemdesetih;
– proces osamosvajanja: programi, gibanja, prve večstrankarske volitve in plebiscit 1990;
– Deklaracija o neodvisnosti in vojna za Slovenijo 1991.
Cilji in kompetence:
Študentje:
– se bodo seznanili s slovensko zgodovino zadnjih dvesto let;
– na podlagi kronološkega in problemskega pristopa bodo spoznali in razumeli relevantne zgodovinske procese, v okviru katerih so se Slovenci razvili v narod in nacijo ter tako leta 1991 dosegli svojo samostojno in neodvisno državo;
– s kritično distanco se bodo seznanili s sodobnim slovenskim zgodovinopisjem, ki obravnava slovensko zgodovino od konca 18. do začetka 21. stoletja;
– z analizo izbranih primarnih pisnih in kartografskih virov bodo v okviru seminarjev spoznali pomen slovenskih nacionalnih programov in načrtov.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje
Študentje:
– bodo obnovili in poglobili znanje o sodobni slovenski nacionalni zgodovini;
– naučili se bodo upoštevati tudi zgodovino Slovencev izven meja današnje Republike Slovenije;
– osvojili bodo dovolj široko znanje o najbolj relevantnih značilnostih konteksta zadnjih dvesto letih, v katerem se je razvijala slovenska družba in leta 1991 dosegla samostojno in neodvisno slovensko državo;
– spoznali bodo novosti v slovenski historiografiji (novi metodološki pristopi);
– sposobni bodo kritično ovrednotiti posamezne faze zgodovinskega razvoja slovenskega nacionalnega vprašanja in ideje o slovenski samostojnosti;
– znali umestiti posamezne dogodke slovenske zgodovine v širši mednarodni kontekts;
– na podlagi seminarskega dela in analize posameznih vprašanj bodo spoznali najpomembnejše pisne vire o slovenskem nacionalnem vprašanju in najbolj relevantne zemljevide.
Metode poučevanja in učenja:
Učne oblike:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
Učne metode:
- Razlaga
- Razgovor, diskusija, debata
- Delo z besedilom, viri in zemljevidi
- IKT
- Proučevanje posameznih vprašanj
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 30%
Esej na izbrano temo 30%
Seminarska naloga 20%
Zagovor seminarske naloge 20%