Totalitarni režimi in Slovenci 1941-1990
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 30 | 65 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Redna prisotnost na vajah in uspešna izdelava seminarske naloge, izpit.
Vsebina
Dvajseto stoletje so – predvsem v Evropi – oblikovali trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Glavni spoprijem, predvsem v Evropi, je bil med totalitarnimi strujami oz. vladami na eni strani in demokratičnimi strujami oz. vladami, ki so dopuščale drugačna mnenja, na drugi. Na slovenskem prostoru so bili prisotni vsi trije totalitarizmi: nacistični štiri leta (oz. če upoštevamo Slovence na Koroškem sedem let), fašizem 21. let (s Primorsko, ki je bila med vojnama pod Italijo), komunizem pa skoraj petdeset let. V središču predmeta je obravnava značilnosti totalitarizmov na slovenskih tleh, ki pa se postavijo tudi v širši evropski prostor.
Jugoslavija/Slovenija je bila do osamosvojitve, ki je bila hkrati tudi osvoboditev v pravem pomenu besede, totalitarna država. Razlikujemo dve obdobji, prvo, obdobje popolnega brezpravja ter najhujše fizične in psihične represije in drugo, ko se je obličje režima iz taktičnih razlogov nekoliko spremenilo in je nasilje izvajalo bolj prefinjeno.
Cilji in kompetence:
Študenti si pridobijo vednost o totalitarizmih in njihovem nastanku ter o položaju, v katerem se tedaj znajdejo Slovenci zaradi velikih sprememb v Evropi in svetu;
Študenti pridobijo kompetentnost razlikovanja med emancipacijskimi revolucijami in revolucijami v službi uveljavitve totalitarnih projektov.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje:
Študent/študentka se seznani s temeljnim lokom zgodovinskega razvoja v Sloveniji/Evropi v obdobju od 1941 naprej, s posebnim poudarkom na totalitarizme, ki so oblikovali 20. stoletje in si pridobi osnove za samostojno in kritično mišljenje o političnih konceptih, ki poskušajo doseči cilje z sredstvi, ki nasprotujejo temu, kar je zapisano v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah, kot o genocidu (9. 12. 1948), Pogodbi o Evropski uniji, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah itd., predvsem pa tudi v slovenski ustavi. Kot tak je predmet eden od fundamentov seznanjanja s koreninami demokracije.
Udeleženec je usposobljen spoznati totalitarne pojave tudi v današnjem svetu in ustrezno ukrepati.
Čeprav je predmet utemeljen zgodovinsko, daje znanje, ki je potrebno za delovanje sodobne demokracije.
Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, vaje, seminarska naloga
Načini ocenjevanja:
Ocenjuje se seminarska naloga (30%) in ustni izpit (70%).