Znameniti Slovenci
Vrsta predmeta
Študijski program in stopnja
Jezik poučevanja
slovenščina
Predavanja | Seminar | Vaje | Druge oblike študija | Samostojno delo | ECTS |
---|---|---|---|---|---|
30 | 30 | 65 | 5 |
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:
Izpolnjeni vpisni pogoji za aktualen semester.
Vsebina
Pri predmetu se bodo študentje seznanili z izbranimi Slovenci, ki so pisali zgodovino slovenskega prostora in naroda. Predstavljene bodo njihove funkcije in vloga v posameznih zgodovinskih obdobjih ter dolgoročni pomen njihovih aktivnosti in delovanja. Njihovo življenje in delo bosta sočasno postavljena v mednarodni kontekst ter okoliščine, ki so brez dvoma vplivale na njihovo delovanje.
Temeljne vsebine:
– Primož Trubar
– Marko Pohlin
– Žiga Zois
– Jurij Vega
– Anton Tomaž Linhart
– Valentin Vodnik (1758-1819)
– France Prešeren
– Jernej Kopitar
– Anton Martin Slomšek
– Janez Bleiweis – Matija Majar
– Fran Miklošič
– Anton Mahnič
– Ivan Tavčar
– Ivan Hribar
– Jože Plečnik
– Janez Evangelist Krek
– Anton Korošec
– Ivan Cankar
– Ivana Kobilca
– Zofka Kveder
– Alma Karlin
– Izidor Cankar
– Edvard Kardelj
– Angela Vode
– Edvard Kocbek
– Franja Bojc Bidovec
– Tone Pavček
– Stane Kavčič
– Janez Drnovšek
– Jože Pučnik
– in številni drugi.
Cilji in kompetence:
Študentje:
– se bodo seznanili z znamenitimi Slovenci in Slovenkami, ki so krojili slovensko zgodovino;
– na podlagi kronološkega in problemskega pristopa bodo spoznali in razumeli vlogo izbranih osebnosti, ki so krojile politični in kulturni razvoj Slovencev od Primoža Trubarja do osamosvojitve Slovenije;
– spoznali pomen teh osebnosti v mednarodnem kontekstu ter kako so zgodovinske okoliščine vplivale na njihovo delovanje.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje
Študentje:
– bodo obnovili in poglobili znanje o sodobni slovenski nacionalni zgodovini;
– spoznali nekatere (izbrane) pomembne osebnosti, ki so krojili slovensko zgodovino in zgodovino slovenskega prostora;
– sposobni bodo kritično ovrednotiti in razumeti njihovo delovanje ter njihove aktivnosti in usode umestiti v prostor in čas, torej tako nacionalni kot mednarodni kontekst;
– preko samostojnega dela in seminarske naloge bodo poglobili znanje o posameznih osebah ter jih umestili tako v ožji kot širši časovni in prostorski kontekst.
Metode poučevanja in učenja:
Učne oblike:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
Učne metode:
- Razlaga
- Razgovor, diskusija, debata
- Delo z besedilom, viri in zemljevidi
- IKT
- Proučevanje posameznih vprašanj
Načini ocenjevanja:
Ustni izpit 30%
Esej na izbrano temo 30%
Seminarska naloga 20%
Zagovor seminarske naloge 20%