Fakulteta

ŠTUDIJSKI PROGRAM: UPORABNE PSIHOTERAPEVTSKE ŠTUDIJE

Fakulteta za slovenske in mednarodne študije podpira individualizacijo vsakega posameznika v slovenski družbi, ki s svojo edinstvenostjo prispeva k enotni in hkrati raznoliki, zreli ter kakovostni družbi. Zato se je podala na pot akademizacije psihoterapije v Sloveniji in tako razpisuje študij Uporabne psihoterapevtske študije.

»Osnovna ideja študija Uporabne psihoterapevtske študije je, da bodo lahko študentje s temi znanji, ki jih bodo pridobili tekom študija, zaposljivi v širši družbi, v različnih družbenih sistemih, kjer se lahko psihoterapija uporablja bodi si kot preventivno disciplino, bodi si kot klinično prakso v delu z ljudmi. Študij je nujno potreben, da se psihoterapija umesti v sistem znanosti in izobraževanja, kamor sodi  in kamor jo je želel postaviti pravzaprav že ustanovitelj psihoanalize Sigmund Freud.« (dr. Igor Okorn, predavatelj pri študijskem programu Uporabne psihoterapevtske študije)

Freud je imel že pred več kot stotimi leti pomisleke glede integracije psihoanalize v družbo in dejal, da to ni lahka pot:

»Družbi se ne bo mudilo priznati naše avtoritete. Očitno mora do nas čutiti odpor, saj se do nje vedemo kritično; opozarjamo jo, da ima tudi sama veliko vlogo pri povzročanju nevroz. Tako kot si posameznika z razkritjem njegovega potlačenega napravimo za sovražnika, se tudi družba na brezobzirno razgaljenje njenih škodljivih učinkov in pomanjkljivosti ne more odzvati s simpatijo; ker rušimo iluzije, se nam očita, da ogrožamo ideale. Zdi se torej, da pogoj, od katerega si obetam tolikšen izziv za naše terapevtske možnosti, nikoli ne bo izpolnjen … Pa vendar naj bodo afekti in interesi ljudi še tako silni, je intelekt vendarle tudi sila – ne ravno tista, ki se uveljavi takoj, je pa njena uveljavitev na koncu toliko bolj gotova. Najbolj ostre resnice so končno slišane in priznane, potem ko se izbesnijo interesi, ki so jih prizadele, in afekti, ki so jih zbudile … Le da se to ne bo kmalu zgodilo, navaditi se moramo čakati. « (Freud, 2007)

Cilj študija Uporabne psihoterapevtske študije je psihoanalitične, psihoterapevtske in psihodinamske koncepte integrirati v vso družbo, torej v vse njene družbene sisteme. Študentje bodo znanja lahko uporabili v gospodarstvu, vzgoji in izobraževanju, umetnosti in kulturi, pravu, zdravstvu, vojski, policiji, športu …

»Če kaj danes športniki potrebujejo, potrebujejo športno psihoterapijo. Kajti v vrhunskem športu zelo veliko vemo o trenažnih procesih, regeneraciji, poškodbah, prehrani … zelo malo pa je znanega na področju duševnega zdravja športnikov. Prevladuje mnenje tako med strokovno kot laično javnostjo, da je pojavnost duševnih težav med športniki izredno nizka. Raziskave, katerih je v zadnjih treh vedno več, pa kažejo ravno nasprotno. Športniki so pogosto depresivni, anksiozni, imajo motnje hranjenja, odvisnosti od alkohola, igre na srečo, potem pa je še kar nekaj športno specifičnih duševnih moten, ki prepoznavanje le teh še dodatno otežuje.« (dr. Uroš Perko, predavatelj pri predmetu Psihoterapija v športu)

»Sodišče se odloča na podlagi rekonstrukcije dejanskega stanja, običajno zasliši obe stranki v postopku, zasliši priče, vendar  se tukaj postavlja vprašanje. Kateri priči verjeti, kateri so znaki, ki kažejo na neiskrenost, na laganje, ali so ti znaki sploh kaj zanesljivi? Ali je mogoče potrebno najti še druge tehnike, s katerimi bo lahko sodišče ali kdorkoli od nas lahko ugotovil, ali oseba laže ali ne.« (doc. dr. Luigi Varanelli, predavatelj pri predmetu Forenzična psihodinamika)

Namen študijskega programa Uporabne psihoterapevtske študije je, da se bo lahko vsak posameznik seznanil z delovanjem človeške psihe, bolje spoznal in razumel sebe in druge ter ta znanja ponesel v družbo. Z boljšim poznavanjem sebe in drugih se gradijo bolj zreli in kakovostni odnosi, ki stremijo k integraciji in ne k razcepu. Tako se v svoji različnosti lahko povežemo v družbeno enotnost. Vsaka, tudi slovenska, družba za svojo zrelost potrebuje integracijo in ne razcepa. Naj se ne delimo na naše ali vaše, ampak smo jaz in ti, mi in vi, skupaj združeni. Slovenija je dočakala svojo polnoletnost; zdaj smo odrasli, bodimo zreli!

»Ljudje smo si med seboj zelo podobni. Najbolj pa v tem, da smo si različni.« (Špela Jambrek, univ. dipl. psih, predavateljica pri predmetu Uporaba psihoterapije v kulturi in umetnosti)

»Ljudje smo odnosna bitja. Rojeni smo v odnos in samo preko odnosov lahko postajamo bolj živi, bolj celi. S tem, kar počnemo, kako razmišljamo, kako čustvujemo, vplivamo drug na drugega. Dobri odnosi so veščina in izziv, ki ti lahko pomaga postati boljši človek.« (dr. Katarina Možina, sistemska in družinska psihoterapevtka, predavateljica pri študijskem programu Uporabne psihoterapevtske študije).

»Psihoanaliza je počasen čudež, ki izgubi značaj čudežnega«. (Sigmund Freud)

 

ŠTUDIJSKI PROGRAM: SLOVENSKI ŠTUDIJI

Diplomanti Fakultete za slovenske in mednarodne študije (v nadaljevanju FSMŠ) imajo veliko možnosti za zaposlitev, ker je poznavanje izvora in razvoja nacionalne identitete eden od temeljev za delovanje v državnih službah in organih, v diplomaciji, javni upravi, kulturi in znanosti naroda.

Programi FSMŠ so tudi praktično usmerjeni in kot taki vodijo k inovativnemu razvoju projektov in uspešnih sodelovanj na različnih področjih. Praktična usposobljenost daje temelje za delovanje in razvoj na področju turizma, kulturne dediščine, upravljanje na lokalnem nivoju, svetovanje pri podjetniškem udejstvovanju ter v razvojnih projektih gospodarskih zbornic in gospodarstva itd.

Ustvarjalni, samoiniciativni in podjetni diplomati pa bodo s poznavanjem slovenoslovja lahko segli do vodilnih mest doma in v tujini.

Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oziroma diplomant študijskega programa strokovni naslov:

• na I. stopnji: diplomantka oziroma diplomant slovenskih študijev (UN), okrajšano univ. dipl. slov. štud. (UN),
• na II. stopnji: magistrica oziroma magister slovenoslovja, okrajšano mag. slovenoslov.,
• na III. stopnji: doktor znanosti, okrajšano dr..