Pogosta vprašanja

Splošno o fakulteti in oddelkih

1. Kje ima fakulteta sedež?

Fakulteta ima sedež v Ljubljani, Mestni trg 23.

 2. Ali je Fakulteta za slovenske in mednarodne študije članica Nove univerze?

Da, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije je v letu 2017 postala članica Nove univerze

3. Ali je Fakulteta za slovenske in mednarodne študije zasebni visokošolski zavod, kaj to pomeni?

Da, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja Fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.

 4. Kdaj je odprt referat in kje je?

Referat se nahaja na sedežu fakultete v Ljubljani. V referatu se lahko zglasite osebno od ponedeljka do četrtka, med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30.

5. Kdo so člani akademskega zbora fakultete?

Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.

6. Kako so znotraj fakultete organizirani študentje?

Študenti imajo  svoje predstavništvo v organih Fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.

7. Kje je knjižnica fakultete in kakšen je njen urnik?

Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 23, odprta je od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.

8. Kdaj se sestaja Študijska komisija?

Študijska komisija se sestaja praviloma vsako prvo sredo v mesecu, s tem da v času poletnih počitnic (avgust) seje ne potekajo.

9. Do kdaj in na kateri naslov moram posredovati prošnjo na študijsko komisijo?

Prošnjo se posreduje na Študijsko komisijo najkasneje 3 dni pred sejo na naslov Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, Mestni trg 23, 1000 Ljubljana.

10. Kaj je poletna/jesenska/spomladanska šola?

Poletna (jesenska/spomladanska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga Fakulteta vsako leto nudi svojim študentom in zunanjim interesentom. Prijavljeni lahko tam pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na poletni šoli poleg profesorjev akademskega zbora FSMŠ, sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gostje iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov. V skladu s Pravilnikom o študiju lahko študent na podlagi udeležbe, zaprosi za priznanje formalnega/neformalnega izobraževanja za priznavanje izbirnih predmetov. Prošnjo študent naslovi na elektronski naslov: referat@fsms.nova-uni.si.

11. Ali v okviru fakultete deluje Karierni center?

Da, več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.

12. Ali je diploma, pridobljena na vaši zasebni fakulteti, javnoveljavna?

Da, vsi študijski programi so javno veljavni in akreditirani v Republiki Sloveniji. Za akreditacijo veljavnosti študijskih programov skrbi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

13. Kdaj dobim študentsko izkaznico (ŠI)?

Študent prejme študentsko izkaznico predvidoma v decembru.

14. Izgubil-a sem študentsko izkaznico, kaj moram storiti?

Če želite novo študentsko izkaznico, morate najprej urediti preklic izgubljene študentske izkaznice v Uradnem listu in nato potrdilo o preklicu posredovati na Fakulteto, da vam posredujemo nov obrazec v izpolnitev. Po prejetju izpolnjenega obrazca z vaše strani, Fakulteta naroči novo študentsko izkaznico, ki vam jo izdelano posreduje po pošti.

15. Katere obštudijske dejavnosti ponuja fakulteta?

Fakulteta študentom zagotavlja pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti. Mednje sodijo strokovne ekskurzije, poletne šole, razne delavnice, okrogle mize, akademski forumi, gostujoča predavanja, Erasmus delavnice, ipd. Za pester nabor obštudijskih dejavnosti skrbijo zlasti Karierni center Fakultete za slovenske in mednarodne študije, Mednarodna pisarna in Študentski svet.

Vpis in študijski programi

1. Kdaj so prijavni roki za vpis na študijske programe?

Vsebina se pripravlja.

2. Kdaj potekajo prijavni roki za vpis po merilih za prehode med študijskimi programi, diplomante in vzporedni študij?

Vsebina se pripravlja.

3. Kako in kje se lahko prijavim na študijski program?

Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 05 934 47 62 v času uradnih ur referata ali prek e-maila: referat@fsms.nova-uni.si.

4. Kakšni so vpisni pogoji na posameznih študijskih programih?

Dodiplomski univerzitetni študijski program “Slovenski študiji I. stopnje”:

Na univerzitetni študijski program Slovenski študiji se lahko vpiše:

• kdor je opravil splošno maturo.
• kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu Gastronomija in turizem in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik.
• kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu Naravovarstveni tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik.
• kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

kandidati iz točke a) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi – 35% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 20% točk,
• uspeh pri obveznih predmetih mature (slovenščina, matematika, tuj jezik) – 45% točk;

kandidatih iz točke b) glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi – 40% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40% točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu – 20% točk;

kandidatih iz točke c) glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi – 40% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40% točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk;

kandidati iz točke d) glede na:

• splošni uspeh na zaključnem izpitu – 60% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40% točk.

Magistrski študijski program “Slovenski študiji II. stopnje”

V 1. letnik magistrskega študijskega programa II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

1. študijski program prve stopnje humanistične usmeritve;
2. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij družboslovnih in poslovnih ter upravnih ved ter dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Kandidati lahko dodatne študijske obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
3. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
4. študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij, sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Te lahko kandidati opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
5. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 1. 1. 1994, z drugih strokovnih področij ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija,

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

V primeru, da število prijav za vpis v magistrski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevali naslednji kriteriji:

• povprečna ocena na dodiplomskem študiju do 60 % točk (vsaka desetinka povprečne ocene kandidata/ke nad oceno 5,0 daje eno točko);
• ocena diplomskega dela – do 40 % točk (vsaka ocena nad 5,0 daje eno točko).

Doktorski študijski program “Slovenski študiji III. stopnje”

V 1. letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše kdor je zaključil:

• študijski program II. stopnje;
• študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 KT;
• štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11. junijem 2004;
• študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi sprejet pred 11. junijem 2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevali naslednji kriteriji:

• povprečna ocena na zaključenem študiju, ki je pogoj za vpis – 60 % točk;
• ocena zaključnega dela – 40 % točk.

5. Kaj lahko storim, če imam pri prijavi na fakulteto težave?

Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ, ki so dosegljivi na 080 2002 ali ekc@gov.si.

Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonskih številkah 05 934 47 62 v času uradnih ur referata ali prek e-mailov: referat@fsms.nova-uni.si.

6. Kdaj so znani podatki o omejitvi vpisa?

Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe so znani v tednu po objavi rezultatov mature. Podatki o omejitvi vpisa na podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na podiplomske študijske programe.

7. Na Fakulteto se želim prepisati iz druge fakultete, kateri izpiti se mi pri tem priznajo?

Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih je potrebno predložiti kopije učnih načrtov predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje, ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.

8. Na koliko obrokov lahko plačam šolnino na izrednem študiju?

Načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.

9. Do kdaj moram plačati vpisnino?

Vpisnino mora poravnati kandidat do vpisa.

10. Ali se moram priti osebno vpisat na fakulteto?

Ne, saj vpis poteka elektronsko. Na vpis vas povabimo preko pošte.

11. Ali so poleg vpisnine še kakšni ”skriti” stroški?

Ne, ”skritih” stroškov ni.

Stroški vpisa zajemajo:

• članarina za Univerzitetno knjižnico Nove univerze,
• dostop do portala e-Univerza,
• izvod revije Dignitas,
• vpisna dokumentacija,
• študentska izkaznica,
• hologramska nalepka,
• prispevek za informacijski sistem VIS, ki ga uporabljajo študenti,
• finančni prispevek za Študentski svet,
• prispevek za kritje stroškov študijskega in strokovnega informiranja študentov (SMS sporočila, itd.),
• prispevek za e-gradiva.

12. Kdo je upravičen do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami?

Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnikom o študiju na FSMŠ upravičene osebe, ki imajo:

• delno ali popolno izgubo vida (slabovidni in slepi študenti),
• delno ali popolno izgubo sluha (naglušni in gluhi študenti),
• govorno-jezikovnimi težavami (težavami v komunikaciji),
• gibalno oviranostjo,
• dolgotrajno (bolezen, ki ne izzveni po treh mesecih) oziroma kronično boleznijo,– primanjkljaji na posameznih področjih učenja (težave na področju branja in pisanja, npr. disleksija ipd.).

Zaposlitev po zaključku študija

1. Kje lahko dobim informacije o možnosti zaposlitve ob koncu študija?

Vse informacije o možnostih zaposlovanja študenti prejmejo v Kariernem centru Nove univerze.

• Vodja projekta: Monika Furlan, univ. dipl. zgod. (un); Koordinatorka kariernega centra Fakultete za slovenske in mednarodne študije
• Kontakt: karierni.center@nova-uni.si
• Telefon: 05 338 44 06

Študij

1. Ali imate študij na daljavo?

Študij na daljavo poteka prek spletnega portala euniverza.eu, do katerega študenti članic Nove univerze dostopajo brezplačno in poslušajo predavanja. Študij na daljavo služi kot pomoč pri pripravi na izpite in je predvsem primeren za tiste, ki se zaradi svojega nepredvidljivega urnika težje udeležujejo predavanj in si tako lahko prilagodijo urnik sebi. Izpiti tudi pri študiju na daljavo potekajo na lokaciji, v klasični obliki.

2. Ali so predavanja na vaši fakulteti obvezna?

Ne, predavanja niso obvezna. Vse obvezne prisotnosti so v naprej napovedane. Sicer pa so vsa predavanja za študente zelo priporočljiva.

3. Kje se izvajajo predavanja, kdaj in kolikokrat?

Predavanja se v celoti izvajajo na sedežu Fakultete v Ljubljani. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.

4. V kolikšnem času moram dokončati študij?

Študij je potrebno dokončati v enem letu več kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program “Slovenski študiji” traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali absolventski staž.

5. Če študija ne zaključim v roku, kaj lahko storim?

Če vam študija ne uspe zaključiti v roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge, zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalj trajajoča bolezen, …). Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

6. Ali mi pripada status absolventa?

V skladu s Pravilnikom o študiju na FSMŠ, lahko status absolventa koristi študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.

7. Kako se lahko vpišem v absolventa?

Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

8. Kolikokrat lahko ponavljam letnik?

Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja enkrat.

9. Kako postaneš pavzer?

Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status. Status študenta preneha:

• študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij;
• če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
• če se izpiše;
• če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;
• če je bil izključen.

Študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Izpiti

1. Kdaj so objavljeni izpitni roki?

Referat pripravi seznam izpitnih rokov za celotno študijsko leto in ga vsaj dva meseca pred posameznim izpitnim obdobjem objavi v študentskem informacijskem sistemu. Fakulteta si pridržuje pravico do spremembe lokacije in ure opravljanja izpitov.

2. Kdaj poteka izpitno obdobje?

Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju. Prvo izpitno obdobje poteka od 20. januarja do 14. februarja, drugo izpitno obdobje poteka od 25. maja – 3. julija 2020,  tretje izpitno obdobje pa poteka od 17. avgusta do 11. septembra.

3.  Do kdaj se lahko prijavim na izpit?

Zadnji dan za prijavo k izpitu je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.

4. Do kdaj se lahko od izpita odjavim?

Zadnji dan za odjavo prijave na izpit je štiri dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. Študent se odjavi preko študentskega informacijskega sistema, izjemoma pa pisno preko Referata. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.

5. Zaradi bolezni na dan izpita se ne morem udeležiti izpita. Kaj lahko storim, da se mi rok ne šteje?

Po preteku roka za odjavo od izpita (4 dni pred izpitom) se lahko odjavite najkasneje v roku osmih dni po razpisanem izpitnem roku z ustrezno predloženim dokazilom (z zdravniškim opravičilom oz. potrdilom o službeni zadržanosti) preko elektronske pošte Referata.

6.  Kakšni so pogoji za razpis izrednega izpitnega roka?

Na predlog nosilca predmeta lahko Dekan določi en izredni izpitni rok za posamezen letnik študija in lokacijo. Pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.

7. Kolikokrat grem lahko na posamezen izpit?

Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu. Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in vsak nadaljnji pristop na izpit je plačljiv skladno s cenikom Fakultete.

8. Na kakšen način se izvajajo izpiti?

Načini preverjanja znanja so sledeči:

• ustni izpit,
• pisni izpit,
• kombinacija pisnega in ustnega izpita.

9. V kolikšnem času mora nosilec predmeta popraviti izpit?

Ocenjevalec izpita je dolžan najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja izpita, če gre za posamičen izpit, v primerih skupinskega ali kombiniranega izpita pa najkasneje v petnajstih dneh od dneva opravljanja zadnjega izpita ali zadnjega dela izpita Referatu posredovati izpitne ocene in rešene izpitne naloge.

10. Kaj storiti, če se na izpit ne morete prijaviti – računalnik tega ne dopušča?

V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko na izpit prijavite preko elektronske pošte referata ali se osebno oglasite v referatu v Ljubljani v okviru poslovnega časa.

11. Ali v času pavziranja lahko opravljaš izpite? Kje se na izpit prijaviš ter kdaj izpit plačaš?

Da, lahko. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi preko Visokošolskega informacijskega sistema (VIS). Stroške opravljanja izpita se plača na podlagi izstavljenega računa po pristopu na izpit oziroma nepravočasni odjavi od izpita. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med osebo in Fakulteto sklene pogodba. Po prejetju podpisane pogodbe in poravnanih finančnih obveznostih študent lahko ponovno dostopa do Visokošolskega informacijskega sistema (VIS) in se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede po pogodbi.

Zaključne naloge

1. Kdaj lahko prijavim temo diplomskega dela?

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 30 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela« (Priloga 1 Pravilniku o študiju na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije). Mentor mora s podpisom na obrazcu potrditi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme diplomskega dela« je dispozicija diplomskega dela, potrjena s strani mentorja. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat v Ljubljano.

2. Ali si mentorja diplomskega dela izberem sam?

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor fakultete. V primeru, da ga ne more najti, mu pri tem pomagata dekan ali referat.

3. Ali si lahko temo diplomskega dela izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani Fakultete?

Temo diplomskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem.  Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga dekan.

4. Ali lahko zamenjam temo diplomskega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 3 Pravilniku o študiju na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije) obravnavata mentor in dekan v petnajstih dneh. Če dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

5. Ali lahko zamenjam mentorja diplomskega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi dekana (Priloga 2 Pravilniku o študiju na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Prošnjo za zamenjavo mentorja oziroma somentorja pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

O upravičenosti zamenjave odloči dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

6. Ali lahko že napisano diplomsko nalogo razširim v magistrsko delo?

Diplomsko delo se lahko razširi v magistrsko delo po dogovoru z mentorjem.

7. Kdaj lahko oddam diplomsko delo?

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

Študent v elektronski obliki v referat odda:

• končno verzijo diplomskega dela, potrjeno s strani mentorja, v “Word” dokumentu,
• Izjavo o avtorstvu,
• Izjavo lektorja,
• Izjavo mentorja o ustreznosti zaključnega dela.

8. Kdaj izvem datum in uro zagovora diplomskega dela?

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomsko delo zrelo za zagovor imenuje visokošolskega učitelja Fakultete (predsednik komisije za zagovor), ki bo vodil zagovor.

9. Kako poteka zagovor diplomskega dela?

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije za zagovor predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno, ali pred drugimi kandidati za zagovor. Študent predstavi svoje diplomsko delo. Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ deset minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ deset minut.

Erasmus in druga mednarodna sodelovanja

1. Kje najdem informacije o Erasmus+ programu Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze?

Vse informacije o Erasmus+ programu mobilnosti se nahajajo na spletni strani fakultete, namenjeni Erasmus+ programu, TUKAJ.

2. Ali obstaja kakšna starostna omejitev za udeležbo na Erasmus izmenjavi?

V okviru Erasmus+ projektov mobilnosti za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju starostne omejitve ni. Upravičeni udeleženci so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti. Nove diplomante mora izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo.

3. Kakšne vrste Erasmus+ izmenjave obstajajo?

Mobilnost študentov je mogoča na katerem koli področju / v kateri koli akademski disciplini. Erasmus+ program omogoča mobilnost študentov za namene študija ali prakse. Študenti lahko na partnerski instituciji opravijo izpite, kot del študijskih obveznosti, ali pa pripravljajo zaključno delo. Pri ustreznih ponudnikih lahko opravljajo tudi praktično usposabljanje. Trajanje študija v tujini lahko traja od najmanj 3 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Trajanje prakse v tujini lahko traja od najmanj 2 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Več informacij o programu Erasmus+ se nahaja na spletni strani Evropske komisije (Erasmus+) ter spletni strani Fakultete za slovenske in mednarodne študije (Erasmus+).

Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom na študente mora biti aktivnost mobilnosti združljiva s potrebami študenta v zvezi z učenjem za diplomo in osebnim razvojem. Študenti lahko izvedejo katero koli od spodaj opisanih aktivnosti ali kombinacijo teh aktivnosti:

• Mobilnost za namene študija: obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Takšna kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini ter je lahko različno organizirana, odvisno od okoliščin: ali aktivnosti potekata druga za drugo ali hkrati. Za kombinacijo veljajo pravila za dodelitev sredstev in minimalno trajanje študijske mobilnosti;
• Mobilnosti za namene prakse: omogočene so prakse v tujini v podjetju ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so tudi prakse na delovnem mestu v tujini med višješolskim študijem ter študijem prve, druge in tretje stopnje ter, v primeru mobilnosti v državah Programa, najpozneje v enem letu po tem, ko študent diplomira. V to so zajeta tudi „asistentstva“ za prihodnje učitelje.

4. Kolikšna je štipendija?

Študenti lahko prejmejo nepovratna sredstva EU, namenjena kritju njihovih potnih stroškov in stroškov bivanja med študijem ali prakso v tujini. Te zneske bodo opredelile nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi in/ali visokošolskimi institucijami na podlagi nepristranskih in preglednih meril, ki so navedena v nadaljevanju. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih nacionalnih agencij in visokošolskih institucij. Točen znesek dotacije študent izve na podlagi izdanega Sklepa o dodelitvi dotacije, ki ga izda fakulteta po tem, ko od Nacionalne agencije (CMEPIUS) izve, koliko sredstev ji je bilo dodeljenih skladno s sporazumom o sofinanciranju projekta. Višina mesečne dotacije je v letu 2017 je povprečju znaša od 350 do 450 EUR/mesec in je bila odvisna od izbrane države gostiteljice. Več informacij o veljavnih stopnjah financiranja se nahaja na spletni strani fakultete ter v objavljenih razpisih za študij in prakse.

5. Kakšne možnosti imajo študenti s posebnimi potrebami?

Udeleženec mobilnosti s telesno, duševno ali zdravstveno težavo mora že med pripravo na mobilnost Erasmus+ opozoriti na svoje posebne potrebe in dodatne stroške ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dotacijo Erasmus+ za posebne potrebe. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju. Do dodatka k štipendiji so upravičeni tudi študenti iz t i. »socialno šibkejših okolij« (npr. prejemniki državnih štipendij, varstveni dodatek, otroški dodatek, denarno socialno pomoč ali je upravičen do dodatka za velike družine ). Tak kandidat mora že ob prijavi na mobilnost svojega Erasmus koordinatorja opozoriti na posebne potrebe ali da je študent iz socialno šibkejšega okolja ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dodatek k predvideni dotaciji. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju.

6. Kdo gre lahko na Erasmus izmenjavo in kakšni so pogoji?

Upravičeni udeleženci mobilnosti za študij ali prakso so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti, ki jih visokošolska institucija imenuje v zadnjem letu študija.

Bivanje v študentskih domovih

1. Ali lahko bivam v študentskih domovih v Ljubljani?

Vsi študenti, ki so vpisani na Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis.

Vsi študenti, ki so vpisani na Fakulteto za slovenske in mednarodne študije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis.

Vsa pravila in postopke nameščanja študentov v študentske domove urejajo posamezne pisane študentskih domov v različnih visokošolskih središčih, in sicer:

Visokošolsko središče v Ljubljani
Študentski dom Ljubljana
Pisarna za študentske domove
p.p. 99
Svetčeva ulica 9
Dom VI
1001 Ljubljana
Telefonske številke za informacije so objavljene na spodaj navedeni spletni strani.
e-pošta: pisarnazasd@stud-dom-lj.si
spletna stran: http://www.stud-dom-lj.si

2. Kje lahko bivam, če ne želim biti nameščen v študentskih domovih?

Študenti lahko bivajo v najemnih stanovanjih pri zasebnikih. Podatke o možnostih namestitev študenti najdejo na spletu, cene so odvisne od trenutne ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin.

Euniverza

1.  Kako se vpišem v eUniverzo?

Za ogled predavanj in drugih video vsebin se je potrebno registrirati, kar storite s klikom na meni v zgornjem desnem kotu (tri vodoravne črtice) in kliknete na registracijo. Geslo za vstop na portal boste prejeli po mailu v najkrajšem možnem času. Za več informacij se lahko obrnete na info@euniverza.eu.

2. Ali je ogled vsebin na e-univerzi plačljiv?

Ne, ogled je za študente FSMŠ brezplačen.

3. Ali je število ogledov vsebin na e-univerzi omejeno?

Ne, število ogledov ni omejeno. Na portal lahko vstopite kadarkoli s kateregakoli računalnika. Ogled videovsebin je možen tudi iz tujine.