Pogosta vprašanja

Splošno o fakulteti in oddelkih

1. Kje ima fakulteta sedež?

Fakulteta ima sedež v Ljubljani, na Mestnem trgu 23.

 2. Ali je Fakulteta za slovenske in mednarodne študije članica Nove univerze?

Da, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije je v letu 2017 postala članica Nove univerze.

3. Ali je Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze zasebni visokošolski zavod, kaj to pomeni?

Da, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze je zasebni visokošolski zavod, kar pomeni, da je njen ustanovitelj zasebna pravna oseba. Z izjemo razlikovanja glede ustanovitelja Fakultete, med zasebnimi in javnimi visokošolskimi institucijami sicer ni drugih razlik.

 4. Kdaj je odprt referat in kje je?

Referat se nahaja na sedežu fakultete v Ljubljani. V referatu se lahko zglasite osebno od ponedeljka do četrtka, med 8:30 in 15:30 ali v petek od 8:30 do 14:30.

5. Kdo so člani akademskega zbora fakultete?

Člane akademskega zbora si lahko ogledate na tej povezavi.

6. Kako so znotraj fakultete organizirani študentje?

Študenti imajo svoje predstavništvo v organih Fakultete zagotovljeno s Študentskim svetom. Med drugim Študentski svet skrbi za razne študentske dogodke – ekskurzije, tekmovanja in podobno.

7. Kje je knjižnica fakultete in kakšen je njen urnik?

Univerzitetna knjižnica Nove univerze se nahaja v Ljubljani, na Mestnem trgu 23. Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure.

8. Kdaj se sestaja Študijska komisija?

Študijska komisija se sestaja praviloma vsako prvo sredo v mesecu, s tem da v času poletnih počitnic (avgust) seje ne potekajo.

9. Do kdaj in na kateri naslov moram posredovati prošnjo na Študijsko komisijo?

Prošnjo se v obravnavo na Študijsko komisijo odda preko portala VIS.

10. Kaj je poletna/jesenska/spomladanska šola?

Poletna (jesenska/spomladanska) šola je oblika obštudijskega izobraževanja, ki ga Fakulteta vsako leto nudi svojim študentom in zunanjim interesentom. Prijavljeni lahko na šoli pridobi, poglobi ali razširi svoje znanje iz določenega obravnavanega področja. Na poletni šoli poleg profesorjev akademskega zbora FSMŠ, sodelujejo tudi gostujoči predavatelji, priznani gostje iz drugih slovenskih ali tujih izobraževalnih ustanov.  Študent lahko na podlagi udeležbe, zaprosi za priznanje formalnega/neformalnega izobraževanja za priznavanje izbirnih predmetov.

Prošnjo študent naslovi na elektronski naslov: referat@fsms.nova-uni.si.

11. Ali v okviru fakultete deluje Karierni center?

Da. Več o Kariernem centru si oglejte na tej povezavi.

12. Ali je diploma, pridobljena na vaši zasebni fakulteti, javnoveljavna?

Da, vsi študijski programi so javno veljavni in akreditirani v Republiki Sloveniji. Za akreditacijo veljavnosti študijskih programov skrbi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

13. Kdaj dobim študentsko izkaznico (ŠI)?

Študent prejme študentsko izkaznico predvidoma decembra.

14. Izgubil-a sem študentsko izkaznico, kaj moram storiti?

Če želite novo študentsko izkaznico, morate najprej urediti preklic izgubljene študentske izkaznice v Uradnem listu in nato potrdilo o preklicu posredovati na Fakulteto, da vam posredujemo nov obrazec v izpolnitev. Po prejetju izpolnjenega obrazca z vaše strani, Fakulteta naroči novo študentsko izkaznico, ki vam jo izdelano posreduje po pošti.

15. Katere obštudijske dejavnosti ponuja fakulteta?

Fakulteta študentom zagotavlja pestro ponudbo obštudijskih dejavnosti. Mednje sodijo strokovne ekskurzije, poletne šole, razne delavnice, okrogle mize, akademski forumi, gostujoča predavanja, Erasmus delavnice, ipd. Za pester nabor obštudijskih dejavnosti skrbijo zlasti Karierni center Fakultete za slovenske in mednarodne študije NU, Mednarodna pisarna in Študentski svet.

Vpis in študijski programi

1. Kdaj so prijavni roki za vpis na študijske programe?

Prijavne in vpisne roke za vpis na študijske programe Fakultete za slovenske in mednarodne študije NU najdete v razpisih, in sicer na povezavi.

2. Kdaj potekajo prijavni roki za vpis po merilih za prehode med študijskimi programi, diplomante in vzporedni študij?

Prijavne in vpisne roke za vpis na študijske programe Fakultete za slovenske in mednarodne študije NU najdete v razpisih, in sicer na povezavi.

3. Kako in kje se lahko prijavim na študijski program?

Na študijski program se je mogoče prijaviti zgolj preko portala eVŠ, kjer si tudi lahko ogledate natančnejša navodila. Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki: 05/ 934 47 62 v času uradnih ur referata ali preko elektronske pošte: referat@fsms.nova-uni.si.

4. Kakšni so vpisni pogoji na posameznih študijskih programih?

Dodiplomski univerzitetni študijski program “Slovenski študiji I. stopnje”:

Na univerzitetni študijski program Slovenski študiji se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo.
b) kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu Gastronomija in turizem in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik.
c) kdor je opravil poklicno maturo v srednješolskem programu Naravovarstveni tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta matematika; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz maturitetnega predmeta tuj jezik.
d) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati, ki se vpisujejo v študijski program, ki se izvaja v angleškem jeziku, morajo izkazati znanje angleškega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo (npr. TOEFL iBT score of 87-109, IELTS score of 5-6.5, Cambridge FCE, Oxford B2 Upper intermediate),
• maturitetno spričevalo, iz katerega je razvidno, da je na maturi opravljen tuj jezik angleščina,
• spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju v angleškem jeziku,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v angleškem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v angleškem jeziku.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

kandidati iz točke a) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi – 35% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 20% točk,
• uspeh pri obveznih predmetih mature (slovenščina, matematika, tuj jezik) – 45% točk;

kandidatih iz točke b) glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi – 40% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40% točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu – 20% točk;

kandidatih iz točke c) glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi – 40% točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40% točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk;

kandidati iz točke d) glede na:

• • splošni uspeh na zaključnem izpitu – 60% točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40% točk.

Magistrski študijski program “Slovenski študiji II. stopnje”:

1. študijski program prve stopnje humanistične usmeritve;
2. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij družboslovnih in poslovnih ter upravnih ved ter dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Kandidati lahko dodatne študijske obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
3. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
4. študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij, sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Te lahko kandidati opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
5. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 1. 1. 1994, z drugih strokovnih področij ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija,

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati, ki se vpisujejo v študijski program, ki se izvaja v angleškem jeziku, morajo izkazati znanje angleškega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo (npr. TOEFL iBT score of 87-109, IELTS score of 5-6.5, Cambridge FCE, Oxford B2 Upper intermediate),
• maturitetno spričevalo, iz katerega je razvidno, da je na maturi opravljen tuj jezik angleščina,
• spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju v angleškem jeziku,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v angleškem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v angleškem jeziku.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijav za vpis v magistrski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri tem se bo pri izbiri kandidatov upošteval naslednji kriterij:

•  povprečna ocena prve stopnje študija oziroma dodiplomskega študija – 100 % točk.

Doktorski študijski program “Slovenski študiji III. stopnje”:

• tudijski program 2. stopnje;
• študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 KT;
• štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11. junijem 2004;
• študijski program za pridobitev specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi sprejet pred 11. junijem 2004, če opravi še dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 ECTS;
• študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004. Ob vpisu se kandidatom skladno z zakonom prizna 60 kreditnih točk po ECTS, o tem odloča študijska komisija fakultete.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Vsi kandidati, ki se vpisujejo v študijski program, ki se izvaja v angleškem jeziku, morajo izkazati znanje angleškega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo (npr. TOEFL iBT score of 87-109, IELTS score of 5-6.5, Cambridge FCE, Oxford B2 Upper intermediate),
• maturitetno spričevalo, iz katerega je razvidno, da je na maturi opravljen tuj jezik angleščina,
• spričevalo o zaključenem srednješolskem izobraževanju v angleškem jeziku,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v študijskem programu, ki se je izvajal v angleškem jeziku, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v angleškem jeziku.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevali naslednji kriteriji:

• povprečna ocena na zaključenem študiju, ki je pogoj za vpis – 60 % točk;
• ocena zaključnega dela – 40 % točk.

5. Kaj lahko storim, če imam pri prijavi na Fakulteto težave?

Če imate pri prijavi kakršnekoli težave, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center državne uprave spletnega portala eVŠ, ki so dosegljivi na 080 2002 ali ekc@gov.si.

Lahko pa se obrnete tudi na nas, kjer smo za pomoč dosegljivi na telefonski številki 05/ 934 47 62 v času uradnih ur referata ali preko elektronske pošte: referat@fsms.nova-uni.si.

6. Kdaj so znani podatki o omejitvi vpisa?

Podatki o omejitvi vpisa na dodiplomske študijske programe so znani v tednu po objavi rezultatov mature. Podatki o omejitvi vpisa na podiplomske študijske programe pa so znani v tednu po zadnjem dnevu možnosti prijave na podiplomske študijske programe.

7. Na Fakulteto se želim prepisati iz druge fakultete, kateri izpiti se mi pri tem priznajo?

Priznajo se izpiti tistih predmetov, ki se vsebinsko in po obsegu prekrivajo s predmeti na izbranem študijskem programu. Uradno potrdilo o priznanih izpitih izda Študijska komisija. Za pridobitev uradnega potrdila Študijske komisije o priznanih izpitih je potrebno predložiti kopije učnih načrtov predmetov, ki jih želite uveljavljati v priznanje ter original ali overjeno kopijo potrdila o opravljenih izpitih.

8. Na koliko obrokov lahko plačam šolnino na izrednem študiju?

Načeloma lahko kandidat izbira med obročnim plačilom od dva do šest obrokov.

9. Do kdaj moram plačati vpisnino?

Vpisnino mora poravnati kandidat do vpisa.

10. Ali se moram priti osebno vpisati na Fakulteto?

Ne, saj vpis poteka elektronsko. Na vpis vas povabimo po navadni pošti.

11. Ali so poleg vpisnine še kakšni ”skriti” stroški?

Ne, ”skritih” stroškov ni.

Stroški vpisa zajemajo:

• članarina za knjižnico UKNU z dostopom do eBAZ, e-gradiv in drugih virov
• dostop do e-učilnice
• dostop do portala e-Univerza
• uporaba informacijsko-komunikacijske opreme
• licenca Microsoft Office Pro Plus Edu 365 Student
• vpisna dokumentacija
• študentska izkaznica z nalepko
• prispevek za informacijski sistem VIS vključno s sistemom obveščanja študentov
• finančni prispevek za Študentski svet

12. Kdo je upravičen do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami?

Do pridobitve statusa študenta s posebnimi potrebami so v skladu s Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami in posebnim statusom na Novi univerzi  upravičene osebe, ki imajo:

• delno ali popolno izgubo vida (slabovidni in slepi študenti),
• delno ali popolno izgubo sluha (naglušni in gluhi študenti),
• govorno-jezikovne težave (težave v komunikaciji),
• gibalno oviranost,
• dolgotrajno (bolezen, ki ne izzveni po treh mesecih) oziroma kronično bolezen– primanjkljaji na posameznih področjih učenja (težave na področju branja in pisanja, npr. disleksija ipd.).

Zaposlitev po zaključku študija

1. Kje lahko dobim informacije o možnosti zaposlitve ob koncu študija?

Vse informacije o možnostih zaposlovanja študenti prejmejo v Kariernem centru Fakultete.

• Kontakt: karierni.center@nova-uni.si
• Telefon: 01/ 251 44 83

Študij

1. Ali imate študij na daljavo?

Ne, študija na daljavo fakulteta ne izvaja. Tako predavanja kot izpiti potekajo na lokacijah v klasični obliki.

2. Ali so predavanja na vaši fakulteti obvezna?

Da, prisotnost na predavanjih je obvezna. Zaradi zagotavljanja kakovosti se prisotnost študentov na predavanjih beleži. Pri vsakem predmetu se študentom na začetku predavanja razdeli razpredelnica o navzočnosti, v katero vpišejo svoje ime in priimek ter se podpišejo. Prisotnost študentov na predavanjih se beleži tudi v primeru elektronske izvedbe študijskega procesa.

3. Kje se izvajajo predavanja, kdaj in kolikokrat?

Predavanja se v celoti izvajajo na sedežu Fakultete v Ljubljani. Praviloma se izvajajo od ponedeljka do petka v popoldanskem času, od dva do petkrat na teden.

4. V kolikšnem času moram dokončati študij?

Študij je potrebno dokončati v enem letu več kakor traja celotni študij na posameznem študijskem programu. Na primer: dodiplomski študijski program “Slovenski študiji” traja 3 leta, dokončati ga je potrebno v 4-ih letih, saj lahko v tem času enkrat koristite možnost ponavljanja letnika ali absolventski staž, v kolikor vam slednje pripada.

5. Če študija ne zaključim v roku, kaj lahko storim?

Če vam študija ne uspe zaključiti v roku, lahko na Študijsko komisijo naslovite prošnjo za podaljšanje, pri čemer v prošnji navedete razloge, zakaj ste do podaljšanja upravičeni (npr. materinstvo/očetovstvo, dalj trajajoča bolezen, …). Prošnjo mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

6. Ali mi pripada status absolventa?

V skladu s Pravilnikom o študiju na FSMŠ NU, lahko status absolventa koristi študent, ki je vpisan v študijski program prve ali druge stopnje in ki je do zaključka študijskega leta 2011/2012 že uveljavil pravico do ponavljanja letnika ali spremembe študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko po zaključku zadnjega semestra koristi 12 mesecev absolventskega staža.

7. Kako se lahko vpišem v absolventa?

Prošnjo za vpis v absolventski staž mora študent podati najkasneje deset dni pred iztekom roka za vpis v višji letnik, to je do 20. septembra tekočega leta.

8. Kolikokrat lahko ponavljam letnik?

Letnik lahko na posamezni stopnji študija študent ponavlja enkrat.

9. Kako postaneš pavzer?

Oseba postane pavzer, ko izgubi študentski status. Status študenta preneha:

• študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij;
• če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra;
• če se izpiše;
• če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester;
• če je bil izključen.

Študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Izpiti

1. Kdaj so objavljeni izpitni roki?

Referat pripravi seznam izpitnih rokov za celotno študijsko leto in ga vsaj dva meseca pred posameznim izpitnim obdobjem objavi v študentskem informacijskem sistemu. Fakulteta si pridržuje pravico do spremembe lokacije in ure opravljanja izpitov.

2. Kdaj poteka izpitno obdobje?

Izpitna obdobja so objavljena v študijskem koledarju. Prvo izpitno obdobje poteka od 16. januar – 10. februar 2023, drugo izpitno obdobje poteka od 22. maj – 30. junij 2023 ,  tretje izpitno obdobje pa poteka od 16. avg. – 8. sept. 2023.

3.  Do kdaj se lahko prijavim na izpit?

Zadnji dan za prijavo na izpit je praviloma sedem dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. V rok za prijavo se šteje tudi dan izpita.

4. Do kdaj se lahko od izpita odjavim?

Zadnji dan za odjavo od izpita je štiri dni pred razpisanim datumom za opravljanje izpita. Študent se odjavi preko študentskega informacijskega sistema, izjemoma pa pisno preko Referata. V rok za odjavo se šteje tudi dan izpita.

5. Zaradi bolezni na dan izpita se ne morem udeležiti izpita. Kaj lahko storim, da se mi rok ne šteje?

Po preteku roka za odjavo od izpita (4 dni pred izpitom) se lahko odjavite najkasneje v roku osmih dni po razpisanem izpitnem roku z ustrezno predloženim dokazilom (z zdravniškim opravičilom oz. potrdilom o službeni zadržanosti) preko elektronske pošte Referata.

6.  Kakšni so pogoji za razpis izrednega izpitnega roka?

Na predlog nosilca predmeta lahko Dekan določi en izredni izpitni rok za posamezen letnik študija in lokacijo. Pri tem upošteva možnost izvedbe izrednega izpitnega roka. Izredni izpitni rok ne sme ovirati izvedbe študijskega procesa, to je predavanj in vaj.

7. Kolikokrat grem lahko na posamezen izpit?

Študent lahko pristopi k izpitu iz istega predmeta največ štirikrat v istem študijskem letu. Študent, ki izpita prvič ni opravil uspešno, lahko izpit brezplačno ponavlja dvakrat. Četrti in vsak nadaljnji pristop na izpit je plačljiv skladno s cenikom Fakultete.

8. Na kakšen način se izvajajo izpiti?

Načini preverjanja znanja so sledeči:

• ustni izpit,
• pisni izpit,
• kombinacija pisnega in ustnega izpita,
• kombinacija ustnega izpita in izdelave/zagovora seminarske/projektne naloge oziroma eseja (“take home” exam).

9. V kolikšnem času mora nosilec predmeta popraviti izpit?

Ocenjevalec izpita je dolžan najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja izpita, če gre za posamičen izpit, v primerih skupinskega ali kombiniranega izpita pa najkasneje v petnajstih dneh od dneva opravljanja zadnjega izpita ali zadnjega dela izpita Referatu posredovati izpitne ocene in rešene izpitne naloge.

10. Kaj storiti, če se na izpit ne morem prijaviti – računalnik tega ne dopušča?

V primeru okvare študentskega informacijskega sistema se lahko na izpit prijavite preko elektronske pošte referata ali se osebno oglasite v referatu v Ljubljani v okviru poslovnega časa.

11. Ali v času pavziranja lahko opravljaš izpite? Kje se na izpit prijaviš ter kdaj izpit plačaš?

Da, lahko. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala manj kot dve leti, se lahko na izpit prijavi preko visokošolskega informacijskega sistema (VIS). Stroške opravljanja izpita se plača na podlagi izstavljenega računa po pristopu na izpit oziroma nepravočasni odjavi od izpita. Če oseba nadaljuje s študijem po prekinitvi, ki je trajala več kot dve leti, se med osebo in Fakulteto sklene pogodba. Po prejetju podpisane pogodbe in poravnanih finančnih obveznostih študent lahko ponovno dostopa do Visokošolskega informacijskega sistema (VIS) in se lahko prijavi na izpit. Plačilo za izpite se izvede po pogodbi.

Zaključne naloge

1. Kdaj lahko prijavim temo diplomskega dela?

Študent lahko prijavi diplomsko delo, ko mu do uspešno opravljenih študijskih obveznosti manjka največ 30 KT in ima poravnane vse finančne obveznosti do Fakultete.

Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela« (Priloga 1 Pravilniku o študiju na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije NU). Mentor mora s podpisom na obrazcu potrditi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme diplomskega dela« je dispozicija diplomskega dela, potrjena s strani mentorja. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat v Ljubljano.

2. Ali si mentorja diplomskega dela izberem sam?

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor fakultete. V primeru, da ga ne more najti, mu pri tem pomagata dekan ali referat.

3. Ali si lahko temo diplomskega dela izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani Fakultete?

Temo diplomskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem.  Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga dekan.

4. Ali lahko zamenjam temo diplomskega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS. Utemeljeno prošnjo za odstop (Priloga 3 Pravilniku o študiju na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije NU) obravnavata mentor in dekan v petnajstih dneh. Če dekan odstop od že odobrenega diplomskega dela odobri, sme študent prijaviti novo diplomsko delo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.

5. Ali lahko zamenjam mentorja diplomskega dela?

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi dekana (Priloga 2 Pravilniku o študiju na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije NU), naj imenuje drugega mentorja ali somentorja. Prošnjo za zamenjavo mentorja oziroma somentorja pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

O upravičenosti zamenjave odloči dekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru se celoten postopek prijave teme diplomskega dela ponovi. Med izdelovanjem diplomskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

6. Ali lahko že napisano diplomsko nalogo razširim v magistrsko delo?

Diplomsko delo se lahko razširi v magistrsko delo po dogovoru z mentorjem.

7. Kdaj lahko oddam diplomsko delo?

Kandidat lahko odda diplomsko delo, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

Študent v elektronski obliki v referat odda:

• končno verzijo diplomskega dela, potrjeno s strani mentorja, v “Word” dokumentu,
• Izjavo o avtorstvu,
• Izjavo lektorja,
• Izjavo mentorja o ustreznosti zaključnega dela.

8. Kdaj izvem datum in uro zagovora diplomskega dela?

Dekan v desetih dneh od prejema obvestila s strani Referata, da je diplomsko delo zrelo za zagovor imenuje visokošolskega učitelja Fakultete (predsednik komisije za zagovor), ki bo vodil zagovor.

9. Kako poteka zagovor diplomskega dela?

Zagovor diplomskega dela poteka tako, da predsednik komisije za zagovor predstavi študenta. V nadaljevanju pojasni študentu postopek zagovora. Zagovor diplomskega dela poteka individualno, ali pred drugimi kandidati za zagovor. Študent predstavi svoje diplomsko delo. Čas za predstavitev z elektronskimi prosojnicami je največ deset minut. Študent lahko vsem udeležencem zagovora razdeli list formata A4 s poudarki iz diplomskega dela.

Po predstavitvi predsednik komisije za zagovor in mentor postavita študentu, ki je zagovarjal diplomsko delo, skupaj od eno do tri vprašanja. Študent odgovarja na prejeta vprašanja največ deset minut.

10. Kdaj in kako lahko prijavim temo magistrskega dela?

Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko ima opravljene vse izpitne obveznosti iz prvih dveh semestrov ter opravljene vse diferencialne izpite.

Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme magistrskega dela« (Priloga 1) v referatu. Mentor s podpisom na obrazcu potrdi, da sprejema mentorstvo. Obvezna priloga k »Prijavi teme magistrskega dela« je tehnično potrjena dispozicija magistrskega dela. Obrazec za prijavo teme skupaj z dispozicijo študent pošlje v fizični obliki v referat v Ljubljani.

11. Ali si mentorja magistrskega dela izberem sam?

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor fakultete. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga referat.

Mentorja odobri Študijska komisija. V primeru zunanjega mentorja mora študent na Študijsko komisijo nasloviti utemeljeno prošnjo. Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

12. Ali si lahko temo magistrskega dela izberem sam ali mora biti ena izmed predlaganih tem s strani Fakultete?

Temo magistrskega dela izbere študent iz seznama tem, ki ga objavi fakulteta ali pa jo določi v soglasju z mentorjem. Za vsako študijsko leto se objavi tudi že vnaprej razpisane teme. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga dekan.

13. Ali lahko zamenjam temo magistrskega dela?

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da ga ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko Študijsko komisijo zaprosi za odstop od odobrene teme magistrskega dela (Priloga 2). Prošnjo pošlje študent v elektronski obliki prek VIS. Če Študijska komisija odstop od že odobrene teme magistrskega dela odobri, sme študent prijaviti novo temo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

14. Ali lahko zamenjam mentorja magistrskega dela?

Če študent med izdelovanjem magistrskega dela ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi Študijsko komisijo (Priloga 3), naj predlaga drugega mentorja ali somentorja. Prošnjo za zamenjavo mentorja oziroma somentorja pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

O upravičenosti zamenjave odloči Študijska komisija na prvi naslednji redni seji. V tem primeru se celoten postopek prijave teme magistrskega dela ponovi. Med izdelovanjem magistrskega dela je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

15. Kaj mora vsebovati dispozicija magistrskega dela?

Dispozicija obsega praviloma od 12 do 20 strani in jo sestavljalo trije deli: opisni del dispozicije, struktura dela, ločeni seznami predvidene literature in virov. Več o sami vsebini si lahko preberete v Pravilniku o študiju na podiplomskem magistrskem študiju Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze (27.-31. člen).

16. Kdaj lahko oddam magistrsko delo?

Kandidat lahko prične z oddajo magistrskega dela, ko opravi vse izpite in seminarske naloge, predvidene s študijskim programom.

17. Kdaj izvem datum in uro zagovora magistrskega dela?

Datum in uro zagovora magistrskega dela določijo predsednik in člana strokovne komisije, v sodelovanju z referatom. Zagovor mora biti praviloma izveden v petnajstih dneh od dneva, ko sta bila v referat oddana dva izvoda lektoriranega magistrskega dela v elektronski obliki (PDF in Word format), razen v času poletnih počitnic, kot so določene s študijskim koledarjem za posamezno študijsko leto.

O datumu in točni uri zagovora ste skladno s Pravilnikom o študiju na podiplomskem magistrskem študiju Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze obveščeni s strani Referata praviloma 5 dni pred zagovorom.

18. Kako poteka zagovor magistrskega dela?

Zagovor magistrskega dela traja približno 30 min. Zagovor začne predsednik Strokovne komisije tako, da najprej predstavi študenta in na podlagi dokumentacije ugotovi, ali je študent opravil vse po magistrskem programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju pojasni študentu potek postopka zagovora in najavi temo magistrskega dela. Študent predstavi svoje magistrsko delo v času do petnajst minut, pri tem pa lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke.

Po predstavitvi poda poročilo o magistrskem delu mentor, nato člani Strokovne komisije zastavijo študentu po največ tri pisna vprašanja. Zagovor na postavljena vprašanja traja do trideset minut.

19. Kako prijavim temo doktorske disertacije?

Študent naslovi prijavo teme doktorskega dela na Študijsko komisijo.

Prijavo teme doktorske disertacije odda študent v treh izvodih in obsega:

• prošnjo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske disertacije in področja, na katerem bi študent želel izdelati doktorsko disertacijo s predlogom mentorja. Omenjena prošnja se odda na obrazcu Prijava teme doktorske disertacije (Priloga 2). Obrazec podpišeta kandidat in predlagani mentor;
• dispozicijo doktorske disertacije pripravljeno v obliki kot je opredeljeno v 24. členu Pravilnika o študiju na podiplomskih doktorskih študijskih programih FSMŠ NU.

20. Ali si mentorja doktorske disertacije izberem sam?

O mentorstvu se študent dogovori praviloma sam z enim od visokošolskih učiteljev, ki sestavljajo akademski zbor fakultete. V primeru, da študent ne najde ustreznega mentorja, mu le tega predlaga referat.

Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko visokošolski učitelj (docent, izredni profesor, redni profesor) s področja, ki ga obravnava tema doktorske disertacije.

Mentor je dolžan v rednih stikih s študentom skrbeti za ustrezno znanstveno raven doktorskega dela.

21. Ali lahko zamenjam mentorja doktorske disertacije?

Če študent med izdelovanjem doktorske disertacije ugotovi, da sodelovanje z mentorjem ali somentorjem ni več mogoče, zaprosi Študijsko komisijo (Priloga 3), naj predlaga drugega mentorja ali somentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor ali somentor, če ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče.

O upravičenosti zamenjave odloči Študijska komisija na prvi naslednji redni seji. V tem primeru se celoten postopek prijave teme doktorske disertacije ponovi. Med izdelovanjem doktorske disertacije je možna največ ena menjava mentorja ali somentorja.

22. Kakšen je rok veljavnosti teme doktorske disertacije?

Potrjena tema doktorske disertacije velja štiri leta od potrditve teme na senatu. Senat lahko, na predlog Študijske komisije, študentu na podlagi prošnje, ki ji je priloženo soglasje mentorja, podaljša veljavnost teme še za eno leto. Prošnjo za podaljšanje veljavnosti teme pošlje študent v elektronski obliki prek VIS.

24. Ali lahko odstopim od teme doktorske disertacije?

Če študent med izdelovanjem doktorske disertacije ugotovi, da je ne more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi Študijsko komisijo za odstop od odobrene teme doktorske disertacije (Priloga 4).

Če študijska komisija odstop od že odobrene teme odobri, sme študent prijaviti novo temo. V tem primeru se celoten postopek prijave ponovi.

Študent sme največ enkrat prositi za odstop od odobrene teme doktorske disertacije.

25. Kaj mora vsebovati dispozicija doktorske disertacije?

O sami vsebini dispozicije doktorske disertacije si lahko preberete v Pravilniku o študiju na podiplomskih doktorskih študijskih programih FSMŠ NU  31. členu.

Erasmus in druga mednarodna sodelovanja

1. Kje najdem informacije o Erasmus+ programu Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze?

Vse informacije o Erasmus+ programu mobilnosti se nahajajo na spletni strani fakultete, namenjeni Erasmus+ programu, TUKAJ.

2. Ali obstaja kakšna starostna omejitev za udeležbo na Erasmus izmenjavi?

V okviru Erasmus+ projektov mobilnosti za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju starostne omejitve ni. Upravičeni udeleženci so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti. Nove diplomante mora izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo.

3. Kakšne vrste Erasmus+ izmenjave obstajajo?

Mobilnost študentov je mogoča na katerem koli področju / v kateri koli akademski disciplini. Erasmus+ program omogoča mobilnost študentov za namene študija ali prakse. Študenti lahko na partnerski instituciji opravijo izpite, kot del študijskih obveznosti, ali pa pripravljajo zaključno delo. Pri ustreznih ponudnikih lahko opravljajo tudi praktično usposabljanje. Trajanje študija v tujini lahko traja od najmanj 3 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Trajanje prakse v tujini lahko traja od najmanj 2 mesecev do največ 12 mesecev na posamezno študijsko stopnjo. Več informacij o programu Erasmus+ se nahaja na spletni strani Evropske komisije (Erasmus+) ter spletni strani Fakultete za slovenske in mednarodne študije (Erasmus+).

Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom na študente mora biti aktivnost mobilnosti združljiva s potrebami študenta v zvezi z učenjem za diplomo in osebnim razvojem. Študenti lahko izvedejo katero koli od spodaj opisanih aktivnosti ali kombinacijo teh aktivnosti:

• Mobilnost za namene študija: obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Takšna kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini ter je lahko različno organizirana, odvisno od okoliščin: ali aktivnosti potekata druga za drugo ali hkrati. Za kombinacijo veljajo pravila za dodelitev sredstev in minimalno trajanje študijske mobilnosti;
• Mobilnosti za namene prakse: omogočene so prakse v tujini v podjetju ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so tudi prakse na delovnem mestu v tujini med višješolskim študijem ter študijem prve, druge in tretje stopnje ter, v primeru mobilnosti v državah Programa, najpozneje v enem letu po tem, ko študent diplomira. V to so zajeta tudi „asistenture“ za prihodnje učitelje.

4. Kakšne možnosti imajo študenti s posebnimi potrebami?

Udeleženec mobilnosti s telesno, duševno ali zdravstveno težavo mora že med pripravo na mobilnost Erasmus+ opozoriti na svoje posebne potrebe in dodatne stroške ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dotacijo Erasmus+ za posebne potrebe. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju. Do dodatka k štipendiji so upravičeni tudi študenti iz t i. »socialno šibkejših okolij« (npr. prejemniki državnih štipendij, varstveni dodatek, otroški dodatek, denarno socialno pomoč ali je upravičen do dodatka za velike družine ). Tak kandidat mora že ob prijavi na mobilnost svojega Erasmus koordinatorja opozoriti na posebne potrebe ali da je študent iz socialno šibkejšega okolja ter zaprositi ustanovo pošiljateljico za dodatek k predvideni dotaciji. Več informacij o tem dobijo kandidati pri Erasmus koordinatorju.

5. Kdo gre lahko na Erasmus izmenjavo in kakšni so pogoji?

Upravičeni udeleženci mobilnosti za študij ali prakso so študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru mobilnosti za študij morajo biti študenti v času izvajanja mobilnosti vpisani vsaj v drugo leto visokošolskega študija. Ta pogoj ne velja za prakse. V praksah med državami Programa lahko sodelujejo novi visokošolski diplomanti, ki jih visokošolska institucija imenuje v zadnjem letu študija.

Bivanje v študentskih domovih

1. Ali lahko bivam v študentskih domovih v Ljubljani?

Vsi študenti, ki so vpisani na Fakulteto za slovenske in mednarodne študije Nove univerze, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za posamezno študijsko leto. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis.

Vsi študenti, ki so vpisani na Fakulteto za slovenske in mednarodne študije Nove univerze, imajo možnost bivanja v študentskih domovih. Način prijave in pogoje določa Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021. Lokacija subvencioniranega bivanja je dodeljena glede na uradno evidentirani kraj izvajanja študija, ki ga prijavi fakulteta v omenjenem Razpisu za vpis.

Vsa pravila in postopke nameščanja študentov v študentske domove urejajo posamezne pisane študentskih domov v različnih visokošolskih središčih, in sicer:

Visokošolsko središče v Ljubljani
Študentski dom Ljubljana
Pisarna za študentske domove
p.p. 99
Svetčeva ulica 9
Dom VI
1001 Ljubljana
Telefonske številke za informacije so objavljene na spodaj navedeni spletni strani.
e-pošta: pisarnazasd@stud-dom-lj.si
spletna stran: http://www.stud-dom-lj.si

2. Kje lahko bivam, če ne želim biti nameščen v študentskih domovih?

Študenti lahko bivajo v najemnih stanovanjih pri zasebnikih. Podatke o možnostih namestitev študenti najdejo na spletu, cene so odvisne od trenutne ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin.