Raziskovanje

FSMŠ NU razvija znanstveno-raziskovalno dejavnost v okviru Inštituta za slovenoslovje (angl. Institute of Slovene Studies). Inštitut za slovenoslovje je vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Inštitut skladno s članstvom FSMŠ v Novi univerzi sodeluje tudi z Znanstveno-raziskovalnim centrom NU.

Cilj raziskovalnega dela Inštituta za slovenoslovje je zlasti skrb za temeljni in aplikativni razvoj znanstvenih področij slovenoslovja. Aktivnosti inštituta so bile v zadnjih letih usmerjene v uspešno pridobitev in izvajanje temeljnega ARRS projekta, intenzivnejše sodelovanje med inštitutom in fakulteto ter objavljanje doseženih rezultatov v obliki znanstvenih člankov in knjig.

V študijskem letu 2022/23 ima Inštitut dve (2) raziskovalki registrirani pri ARRS, ki delujeta v okviru slovenoslovja in predstavljata interdisciplinarno jedro znanstveno-raziskovalnega dela inštituta:

• dr. Polona Tratnik: št. r. 29337, področje delovanja: filozofija.
• dr. Manca Erzetič: št. r. 37533, področje delovanja: filozofija, interdisciplinarne raziskave.

Osnovni podatki o Inštitutu za slovenoslovje:

• Evidenčna številka: 3270-001 – iz evidence ARRS
• Raziskovalna organizacija: Nova Univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
• Raziskovalna skupina – raziskovalna dejavnost: 5.00.00 Družboslovje, 6.00.00 Humanistika
• Projekti ARRS: Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države

Projekt Gradniki slovenske državnosti: Enciklopedija osamosvojitve in državnosti Slovenije

VRSTA RAZVOJNEGA PROJEKTA:

Raziskovanje in razvoj, nacionalni projekt ARRS.

OPIS RAZVOJNEGA PROJEKTA:

V zadnjih 20 letih se na področju družboslovnih in humanističnih znanosti pospešeno raziskuje fenomen etničnosti, moderne nacije, nacionalizma in etnične identitete. Kljub temu, da slovenski zgodovinarji sledijo raziskovalnim trendom, še vedno ni prišlo do sistematičnih raziskav etničnosti in razvoja nacije/države na Slovenskem. Prav tako se teoretični izsledki na področju etničnih študij in nacionalizma ne odražajo v zadostni meri v sintezah zgodovine Slovencev. Izvirnost projekta je v tem, da bomo s pomočjo kompleksne analize in interdisciplinarnih humanistično-družboslovnih metodoloških izhodišč (re)interpretirali korpus nacionalne memorije kot se kaže v tekstih nacionalne zgodovine, v literaturi, ljudskem slovstvu, medijih, ki predstavljajo temelje nacionalne identitete. V ta namen bo izdelana posebna Enciklopedija osamosvojitve in državnosti Slovenije.

Namen predlaganega projekta je proučiti proces formiranja slovenske države in izgradnje nacije (state formation and nation-building) s poudarkom na sklepni fazi tega procesa, ko je v 80. in 90. letih 20. st. Slovencem uspelo v procesu dolgega trajanja formirati svojo državo. Izoblikovanje moderne nacije lahko spremljamo v okviru modernega meščanskega gibanja, ki se je podobno kot po Evropi razvijalo od 18. st.. Oblikovalo se je kot politično, gospodarsko in kulturno gibanje.

Raziskave se osredotočajo na interdisciplinarno proučevanje različnih vidikov (zgodovinskega, kulturološkega, antropološkega, pravnega) oblikovanja slovenske etnične in nacionalne identitete. Dosedanja spoznanja na tem področju je potrebno osvetliti in (re)interpretirati s sodobnimi teoretskimi in metodološkimi pristopi, ki obravnavajo oblikovanje etničnih identitet in nacionalnih držav, t. i. nation building process. Ob zavedanju, da se zgodovina, nacionalna identiteta in kultura tvorijo retrogradno prek interpretacije v sodobnosti lociranega subjekta, izhajamo iz hipoteze, da so simboli, miti, podobe, spomini, in komunikacije odločilni za oblikovanje identitete tako skupnosti kot posameznikov, zato bo posebna pozornost namenjena raziskovanju njihove reprezentacije in konstrukcije v smislu njihove integracijske vloge pri povezovanju skupnosti in konstruiranju »zgodovinske resnice«, in sicer zlasti na primerih kulturnih proizvodov (umetnost, književnost, zgodovinopisna dela, popularna kultura, sredstva množičnega obveščanja, reklame itd.).

Zaradi heterogenosti kulture, jezika in družbe je bil slovenski prostor v 19. in 20. st. pogosto prostor konfliktnih soočenj med tu živečimi etnijami, zato bomo v raziskavi posebno pozornost posvetili razmerjem med nacionalno identiteto in »drugim« v smislu razmerij, ki oblikujejo, utrjujejo, izzivajo oz. so na kakršen koli način bistveni za konsolidacijo identitete, zlasti nacionalne. Pri tem bomo gradili na hipotezi, da se slovenska etničnost zaradi zgodovinsko-političnih in družbeno-ekonomskih pojavov ni gradila zgolj esencialno, temveč tudi v razmerjih do »drugega«.

Posebne pozornosti bo deležen mit o uporu, ki se kaže kot spor v razmerju do tradicije in dotlej uveljavljenega pojma nacionalne identitete, a igra v slovenski nacionalni historiografiji in kolektivnem spominu po našem mnenju osrednjo vlogo v procesu oblikovanja slovenske nacionalne zavesti in državnosti.

S tematološko analizo bomo identificirali reprezentacije zgodovinskih mitov, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete skupnosti (mit o sui generis, ante murales, antiquity, o uporu ter mit o skupnem trpljenju) in jih s primerjalnim interdisciplinarnim pristopom preučevali skozi najpomembnejše mejnike slovenske kolektivne memorije, ki imajo vsi obenem uporniški značaj.

Izvirnost projekta je v tem, da bomo s pomočjo kompleksne analize in interdisciplinarnih humanistično-družboslovnih metodoloških izhodišč kritično (re)interpretirali korpus slovenskega nacionalnega kulturnega spominjanja, kot se kaže v tekstih nacionalne zgodovine, v literaturi, ljudskem slovstvu, umetnosti, ritualih, mitih, medijih idr., in tako raziskati temeljne značilnosti slovenskega nacionalnega kulturnega spominjanja v petih izbranih prelomnih tranzicijskih zgodovinskih obdobjih v zadnjem četrt tisočletju, ki tvorijo korpus na katerem temelji izgradnja slovenskega naroda in države Slovenije.

Osrednji cilj raziskovalnega projekta je priprava izvirnih raziskav ter pojmovnika in gesel za Enciklopedijo slovenske samoodločbe in osamosvojitve.

Nacionalni konzorcij partnerjev je sestavljen iz naslednjih organizacij: Univerza v Mariboru; Filozofska fakulteta; Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova Univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije; Inštitut za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, Koper; Inštitut Nove revije, Zavod za humanistiko, Ljubljana.