Razvojni projekti

Projekt Slovenska intelektualna zgodovina v luči sodobnih teorij religije: od ločitve duhov in kulturnega boja do komunistične revolucije – temeljni raziskovalni projekt ARRS (J6-3140)

Trajanje projekta: 1. 10. 2021―30. 9. 2024

Opis projekta: Glede časovne zamejitve projekta bo težišče nekako od druge polovice 19. stoletja oz. »Mahničeve« ločitve duhov pa do začetka komunistične revolucije v času druge svetovne vojne. To ne pomeni, da s svojimi raziskavami ne bomo segli izven tega časovnega okvira, tako v smeri predhodnega časa kot obdobja po tem. To niti ni mogoče. Vendar pa je glavni fokus na tem obdobju. V projektu bomo aplicirali sodobne teorije religije, predvsem tiste, ki so uporabne z vidika sekularizacije, modernizacije, nasilja, razumevanje kulture, kulturnega boja in idejnega spopada. Tu velja omeniti med drugim Charlesa Taylorja, Renéja Girarda, Jana Assmanna, tudi ruske filozofske in teološke mislece. Pomemben segment naših raziskav se bo dotikal nasilja in kulturnega boja. Naslednja neizogibna tema sta vprašanje resnice ter avtoritete (razodetja in Cerkve), vključno z njunimi fenomenološkimi, hermenevtičnimi in ideološkimi oz. družbenimi vidiki (aplikacija prvih dveh na zadnja dva). Ta problem je tesno povezan s problemom nihilizma, ki ga je v slovenski prostor prineslo svobodmiselstvo, ki je vanj prodrlo iz tujine. Z vidika nihilizma bomo osvetlili tako krizo slovenskega svobodomiselstva, komunizem, kot tudi krizo tradicionalnega katolištva, od katerega je situacija vedno bolj zahtevala nove odgovore, ki bi bili v skladu z znamenji časov. Pomemben del našega projekta bo raziskovanje trka med svobodomiselstvom in tradicionalnim oz. radikalnim katolištvom. Naslednja raziskovalna linija bo osvetlitev dinamike oblikovanja naroda, ki jo shematično zajemamo s triado »ljudstvo-narod-nacija«. Osvetlili bomo trenja, ki jih je povzročalo nastajanje slovenskega naroda ter ideologijo ljudskosti, ki sta jo uporabljali tako katoliška kot komunistična stran. Na ta način bomo poskušali osvetliti idejni spopad, ki ga je v slovenski prostor vneslo svobodomiselstvo, modernizacija in sekularizacija. Posledica omenjenih dejavnikov je bila ločitev duhov. Idejni spopad je kulminiral v teku druge svetovne vojne s komunistično revolucijo in spopadom med katoličani in komunisti. Projekt bo tako imel dve ravni, kateri pa bomo poskusili čim bolj organsko povezati: splošnejšo teoretsko raven in specifično slovensko »zgodbo«, katere raziskovanje bo dala projektu empirično vsebino. Tako bomo dosegli dvoje: po eni strani bomo v projektu z aplikacijo preverili splošne uveljavljene teorije religije in kulture, po drugi strani pa bomo s temi teorijami osvetlili slovensko intelektualno zgodovino na način, na katerega to doslej še ni bilo sistematično storjeno v interdisciplinarno povezanem in usklajenem raziskovalnem projektu. Tematiko bomo raziskali tudi primerjalno, v širšem okvirju (Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Avstrija …). Zato bomo pritegnili kompetentne raziskovalce iz omenjenih držav. Projekt je novost v svetovnem merilu saj česa podobnega na sistematičen način ni storil še nihče. Projekt je pomemben z vidika nacionalnega in evropskega interesa, saj je razumevanje idejnih spopadov v preteklosti ključnega pomena tudi za razumevanje tovrstnih trenj in konfliktov v sedanjosti in ne nazadnje za njihovo razreševanje. Projekt ni pomembne samo za področje teologije, religiologije, zgodovine in kulturologije, ampak tudi za ostala področja humanistike in družboslovja. V razpisu je poudarjena kulturna dediščina in evropski pomen: projekt ima nedvomno obe dimenziji.

 

____________________________________________________________________

Projekt Gradniki slovenske državnosti: Enciklopedija osamosvojitve in državnosti Slovenije

VRSTA RAZVOJNEGA PROJEKTA:

Raziskovanje in razvoj, nacionalni projekt ARRS.

OPIS RAZVOJNEGA PROJEKTA:

V zadnjih 20 letih se na področju družboslovnih in humanističnih znanosti pospešeno raziskuje fenomen etničnosti, moderne nacije, nacionalizma in etnične identitete. Kljub temu, da slovenski zgodovinarji sledijo raziskovalnim trendom, še vedno ni prišlo do sistematičnih raziskav etničnosti in razvoja nacije/države na Slovenskem. Prav tako se teoretični izsledki na področju etničnih študij in nacionalizma ne odražajo v zadostni meri v sintezah zgodovine Slovencev. Izvirnost projekta je v tem, da bomo s pomočjo kompleksne analize in interdisciplinarnih humanistično-družboslovnih metodoloških izhodišč (re)interpretirali korpus nacionalne memorije kot se kaže v tekstih nacionalne zgodovine, v literaturi, ljudskem slovstvu, medijih, ki predstavljajo temelje nacionalne identitete. V ta namen bo izdelana posebna Enciklopedija osamosvojitve in državnosti Slovenije.

Namen predlaganega projekta je proučiti proces formiranja slovenske države in izgradnje nacije (state formation and nation-building) s poudarkom na sklepni fazi tega procesa, ko je v 80. in 90. letih 20. st. Slovencem uspelo v procesu dolgega trajanja formirati svojo državo. Izoblikovanje moderne nacije lahko spremljamo v okviru modernega meščanskega gibanja, ki se je podobno kot po Evropi razvijalo od 18. st.. Oblikovalo se je kot politično, gospodarsko in kulturno gibanje.

Raziskave se osredotočajo na interdisciplinarno proučevanje različnih vidikov (zgodovinskega, kulturološkega, antropološkega, pravnega) oblikovanja slovenske etnične in nacionalne identitete. Dosedanja spoznanja na tem področju je potrebno osvetliti in (re)interpretirati s sodobnimi teoretskimi in metodološkimi pristopi, ki obravnavajo oblikovanje etničnih identitet in nacionalnih držav, t. i. nation building process. Ob zavedanju, da se zgodovina, nacionalna identiteta in kultura tvorijo retrogradno prek interpretacije v sodobnosti lociranega subjekta, izhajamo iz hipoteze, da so simboli, miti, podobe, spomini, in komunikacije odločilni za oblikovanje identitete tako skupnosti kot posameznikov, zato bo posebna pozornost namenjena raziskovanju njihove reprezentacije in konstrukcije v smislu njihove integracijske vloge pri povezovanju skupnosti in konstruiranju »zgodovinske resnice«, in sicer zlasti na primerih kulturnih proizvodov (umetnost, književnost, zgodovinopisna dela, popularna kultura, sredstva množičnega obveščanja, reklame itd.).

Zaradi heterogenosti kulture, jezika in družbe je bil slovenski prostor v 19. in 20. st. pogosto prostor konfliktnih soočenj med tu živečimi etnijami, zato bomo v raziskavi posebno pozornost posvetili razmerjem med nacionalno identiteto in »drugim« v smislu razmerij, ki oblikujejo, utrjujejo, izzivajo oz. so na kakršen koli način bistveni za konsolidacijo identitete, zlasti nacionalne. Pri tem bomo gradili na hipotezi, da se slovenska etničnost zaradi zgodovinsko-političnih in družbeno-ekonomskih pojavov ni gradila zgolj esencialno, temveč tudi v razmerjih do »drugega«.

Posebne pozornosti bo deležen mit o uporu, ki se kaže kot spor v razmerju do tradicije in dotlej uveljavljenega pojma nacionalne identitete, a igra v slovenski nacionalni historiografiji in kolektivnem spominu po našem mnenju osrednjo vlogo v procesu oblikovanja slovenske nacionalne zavesti in državnosti.

S tematološko analizo bomo identificirali reprezentacije zgodovinskih mitov, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete skupnosti (mit o sui generis, ante murales, antiquity, o uporu ter mit o skupnem trpljenju) in jih s primerjalnim interdisciplinarnim pristopom preučevali skozi najpomembnejše mejnike slovenske kolektivne memorije, ki imajo vsi obenem uporniški značaj.

Izvirnost projekta je v tem, da bomo s pomočjo kompleksne analize in interdisciplinarnih humanistično-družboslovnih metodoloških izhodišč kritično (re)interpretirali korpus slovenskega nacionalnega kulturnega spominjanja, kot se kaže v tekstih nacionalne zgodovine, v literaturi, ljudskem slovstvu, umetnosti, ritualih, mitih, medijih idr., in tako raziskati temeljne značilnosti slovenskega nacionalnega kulturnega spominjanja v petih izbranih prelomnih tranzicijskih zgodovinskih obdobjih v zadnjem četrt tisočletju, ki tvorijo korpus na katerem temelji izgradnja slovenskega naroda in države Slovenije.

Osrednji cilj raziskovalnega projekta je priprava izvirnih raziskav ter pojmovnika in gesel za Enciklopedijo slovenske samoodločbe in osamosvojitve.

Nacionalni konzorcij partnerjev je sestavljen iz naslednjih organizacij: Univerza v Mariboru; Filozofska fakulteta; Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta; Nova Univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije; Inštitut za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, Koper; Inštitut Nove revije, Zavod za humanistiko, Ljubljana.