Slovenski študiji magistrski

Magistrski študijski program Slovenski študiji II temelji na analizi strukture slovenskega kulturnega prostora v zgodovinskem in mednarodnem kontekstu. Slovenijo upošteva kot naravni, socialni, proizvodno-tehnološki, umetnostni in geopolitični prostor, ki deluje v danem naravnem in etničnem okolju ter je sestavljen iz vzajemno integriranih sub-sistemov.

Fenomen raziskovanja in študija je transdisciplinarne narave in izhaja iz povezovanja konceptov različnih ved o slovenski kulturi, njenih gradnikih, vplivih in interakcijah. Osrednje polje raziskovanja in povezovanja je slovenoslovje, ki je na naših tleh edinstva transdisciplinarna veda, usmerjena k ohranjanju, preučevanju in razvijanju slovenskih kulturnih temeljev. Slednje lahko dosežemo le z zlitjem humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin.

Ključna naloga študijskega programa ni deskripcija elementov slovenstva, temveč razlaga dejavnikov integracije in dinamike njegovih institucionalnih, normativnih in simbolnih sub-sistemov, upoštevaje njihovo povezanost in pogojenost z dejavniki mednarodnega okolja. Tako je primarni cilj študijskega programa Slovenski študiji II zapolnitev vrzeli na področju visokošolskega šolstva v Sloveniji. Gre za tiste poklice, katerih kompetentno in učinkovito opravljanje zahteva pridobitev specializiranih strokovnih znanj s področja slovenoslovja in so tipični za poklicna delovna mesta, kjer je poznavanje izvora in razvoja nacionalne identitete eden od temeljev za delovanje – predvsem v državnih službah in organih, v diplomaciji, javni upravi, kulturi in znanosti naroda. Program je tudi praktično usmerjen in kot tak vodi k inovativnemu razvoju projektov in uspešnih sodelovanj na različnih področjih. Praktična usposobljenost daje temelje za delovanje in razvoj na področju turizma, kulturne dediščine, upravljanje na lokalnem nivoju, svetovanje pri podjetniškem udejstvovanju ter v razvojnih projektih gospodarskih zbornic in gospodarstva itd.

Atribut Slovenski študiji II označuje posebno vsebinsko naravnanost ustreznih študijskih predmetov, ki:

• problematizirajo naravo “slovenstva” glede na njegove tradicionalne (predmoderne) in sodobne (moderne) elemente in razsežnosti,
• poudarjajo kritično ter problemsko analizo slovenstva v primerjavi z njegovim zgolj deskriptivnim preučevanjem,
• so usmerjeni na zgodovinsko dinamiko slovenskega fenomena, ter
• upoštevajo mednarodno os na katero se umešča Republika Slovenija v razmerju do lokalnega oz. provincialnega ter evropskega položaja.

Magistrski študijski program Slovenski študiji II traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk (ECTS). Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih pridobi diplomantka oziroma diplomant študijskega programa strokovni naslov magistrica oziroma magister slovenoslovja, okrajšano mag. slovenoslovja.

V 1. letnik magistrskega študijskega programa II. stopnje se lahko vpiše, kdor je končal:

1. študijski program prve stopnje humanistične usmeritve;
2. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij družboslovnih in poslovnih ter upravnih ved ter dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Kandidati lahko dodatne študijske obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
3. študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
4. študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z drugih strokovnih področij, sprejet med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004, ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 16 kreditnih točk po ECTS. Te lahko kandidati opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija;
5. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 1. 1. 1994, z drugih strokovnih področij ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 24 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij in sicer po individualnem programu, ki ga potrdi Študijska komisija,

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijav za vpis v magistrski študijski program bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo Fakulteta vpis omejila.

Pri tem se bodo pri izbiri kandidatov upoštevali naslednji kriteriji:

• povprečna ocena na dodiplomskem študiju do 60 % točk (vsaka desetinka povprečne ocene kandidata/ke nad oceno 5,0 daje eno točko);
• ocena diplomskega dela – do 40 % točk (vsaka ocena nad 5,0 daje eno točko).

Nadaljevanje študija po merilih za prehode

V magistrski študijski program Slovenski študiji 2. stopnje lahko prehajajo:

• študenti in diplomati magistrskih študijskih programov II. stopnje,
• diplomanti univerzitetnih študijskih programov sprejetih pred 11. 6. 2004 (nebolonjski študijski programi),
• diplomanti študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, sprejetih pred 11. 6. 2004 (nebolonjski študijski programi)

Prehodi so mogoči med študijskimi programi:

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
• med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Kandidat se lahko vključi v drugi letnik študijskega programa Slovenski študiji 2. stopnje, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda prizna vsaj toliko ECTS kot je pogoj za vpis v višji letnik študijskega programa Slovenski študiji 2. stopnje. Študent mora izpolnjevati tudi vpisne pogoje na programu, na katerega prehaja. Za reševanje prošenj kandidatov za prehode je pristojna Študijska komisija.

Podrobneje ureja prehode med študijskimi programi Pravilnik o merilih za prehode Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze.